Alone in the Dark je ikonična serija videoiger, ki se vrača v novi pobodi. V prenovljeni različici igre se poglobimo v temačni svet, kjer se nenehno prepletajo nadnaravne sile in skrivnosti.
Zgodba se odvija v mračnem in skrivnostnem okolju, ki je postavljen v odmaknjeni del Louisiane v zgodnjem 20. stoletju. Glavna junakinja Emily Hartwood, ki jo upodablja znana igralka Jodie Comer, se odpravi na nevarno potovanje, da bi obiskala svojega strica Jeremyja v Derceto Manorju, zdravilišču za duševno bolne.
Emily prejme zaskrbljujoče pismo od svojega strica Jeremyja, ki ga vodi v prepričanje, da se v zdravilišču dogajajo nenavadne in nevarne stvari. Da bi razrešila skrivnost in videla, da je njen stric na varnem, Emily najame zasebnega detektiva Edwarda Carnbyja (David Harbour). Je močen in spreten raziskovalec, ki ji pomaga pri raziskovanju Derceto Manorja.
Ko prispeta na cilj nam igra omogoča izbiro karakterja. Lahko izbiramo med Emily in Edwardom. Naša odločitev vodi v nekoliko drugačno perspektivo iste zgodbe. V prvih dveh tretjinah je igranje z Emily ali Edwardom skoraj enako, kar zadeva elemente igranja, vendar se to začne razlikovati v zadnji tretjini. Poleg zadnje tretjine se razlikujejo tudi dialogi in interakcija teh dveh likov s svetom, v katerem se nahajajo, od začetka do konca. Njihova opažanja, motivacije in demoni, s katerimi se spopadajo, so povsem različni. Ko si izberemo našega glavnega junaka se grozljivka prične. Sama igra ohranja osnovno predstavo svojega izvirnika iz leta 1992.
Toda takoj po prihodu ugotovimo, da strica ni tam, bolje rečeno, da je izginil. Nihče ne ve, kje je, vendar hkrati nihče ni preveč zaskrbljen, saj se je to že zgodilo prej. Po neprijetnem sprejemu se Emily in Edward odločita, da bosta preiskala hišo in morda našla sledi, ki bi ju pripeljale do izgubljenega Jeremyja.
Derceto Manor je osrednji prostor igre in se ponaša z res lepo arhitekturo in bogato zgodovino. Gozdovi okoli stavbe ponujajo nek dodaten element groze, saj so prežeti z nevarnostjo in skrivnostmi. Zraven tega pa igra vključuje tudi »sanjske« sekvence«, kjer se svet okoli igralca spremeni v kaos in nadrealistično pokrajino v kateri prežijo nevarna bitja. Ti odlomki nas držijo na trnih in igralca prisilijo, da se spopade z lastnimi strahovi.
Medtem ko vaš lik raziskuje zgradbo, ki se zdi, da ji ni konca, se moramo ob tem spopasti z različnimi ugankami in nevarnimi počasti, ki nas čakajo na vsakem koraku drugih svetov. Uganke so se mi zdele zabavne in razburljive, ampak po določenem času ponavljajoče.
V igri so viri omejeni. Zato jih bodo igralci morali pametno uporabljati. Včasih se lahko znajdete v situaciji, kjer je edina možnost pobegniti, kar je igri dodalo nek zanimiv element napetosti.
Zraven orožja, ki ga pridobimo v igri so na voljo tudi predmeti s katerimi se lahko branimo. Od lopate, sekire, svečnika, cevi in še mnogo več. Kljub temu, da se vsi ti predmeti precej razlikujejo v svoji moči, le-tega v bojevanju v igi ni občutiti. Občutek je deloval enako ko sem uporabila lopato ali svečnik. V igri lahko nosite istočasno samo eno orožje za bližinski spopad s sovražniki. Ko se le-ta uniči vam ostane na voljo le še pištola. Bližinski boj pa dokler ne najdete novega orožja ne deluje.
Na voljo so tudi predmeti kot je opeka za metanje in preusmerjanje pozornosti naših sovražnikov. Žal mi je, da si le-te nisi mogel shraniti za pozneje.
Grafično oblikovanje je v Alone in the Dark izjemno detajlno in premišljeno narejeno. Vsak kotiček je do dobra oblikovan, da bi nas čim bolj potopili v zgodnje 20. stoletje. Kljub temu pa je igra vizualno lepa, sem se med igranjem kar nekajkrat srečala s padanjem sličic. Zaradi tega je slika bila nekoliko upočasnjena in zamaknjena.
Zvok v igri je izjemno pomemben za ustvarjanje vzdušja in poglobitev igralne izkušnje. Tukaj sem mnenja, da je igra zadela na polno. Zaradi zvočnih dodatkov se mi je igra zdela bolj grozna in strašljiva, kot mi je v resnici bila. Igrala sem s slušalkami in priznam, da sem se med igranjem do dobra prestrašila. Vredno je omeniti, da kljub temu, da je Emily najela Edwarda, da bi jo varoval, sta dva glavna junaka v igri vedno ločena in se srečata le občasno. Boj s pošastni je skoraj vedno ločen od raziskovanja Derceto Manorja. Streljanje na sovražnike je povprečno, medtem ko je odpiranje neskončno zaklenjenih vrat mučno in dolgo.
Igra navdušuje s svojevrstno zgodbo, ki se spretno razvija od začetka do konca. Glasba igre igralca drži v napetosti skozi celotno izkušnjo. Kljub nekaterim tehničnim napakam ponuja zanesljivo mehaniko igranja in ohranja zanimanje igralcev od začetka do konca. Alone in the Dark morda ni brezhibna, a vendar prispeva k raznolikosti in globini sveta grozljivk.
