Uvod
Ghost of Yōtei je samostojno nadaljevanje priljubljene uspešnice Ghost of Tsushima iz leta 2020. Igro Ghost of Yōtei je razvil sedaj že priznani studio Sucker Punch Productions in izdal Sony Interactive Entertainment. Izzid igre je bil 2.oktober 2025 ekskluzivno za konzolo PlayStation 5 brez načrtovanih različic za pretekle konzole in drugih platform. Mislim, da na to ima lahko vsak svoje mnenje ampak osebno mislim, da je to dobra ideja, ker res lahko občutimo polno zmogljivost PS5 konzole.
Zgodba in liki
Dogajanje je postavljeno v leto 1603 v severni japonski regiji Ezo. V igri je Ezo prikazana kot neukrotljiva in divje lepa pokrajina, ki ji ne more vladati nihče in tako je dejansko tudi po nekaterih zgodovinskih knjigah dejansko res. V tistem časovnem okvirju so bile večje zgodovinske prelomnice, ki so pripeljale do stabilnih obdobij brez vojne, kar pa seveda ne pomeni, da bo igra mirna uspavanka.
Glavna junakinja igre je Atsu, mlada bojevnica, ki je že kot otrok doživela in preživela veliko travmatično izkušnjo in sicer pokol svoje družine. Pokol njene družine so izvedli ljudje – zlobneži, ki so znani pod imenom Yotei Six. Po dolgih 16 letih, ko se je razvijala kot bojevnica na različnih področjih in pod različnimi ljudmi se je končno vrnila v svoj domači kraj, kjer jo je čakala njena osebna življenjska misija. Njena naloga in edina misel tekom igre je maščevanje za smrt svoje družine in na nek način tudi osvoboditev pokrajine izpod rok Yotei Six skupine zlobnežev.
Zgodba je popolna klasika o maščevanju, ki jo razvijalci na svoj način naredijo še bolj močno in zanimivo. Ne le da je igra polna nekih preobratov, spoznavanja različnih ljudi in kulture ampak je tudi zelo čustvena ter nam hitro lahko priraste k srcu. Atsu je bojevnica, ki ima ranjeno srce in se tekom igre spominja svoje preteklosti, raste tako duhovno kot fizično ter nam pokaže tudi svojo ranljivo plat, ki se nam mogoče na začetku zdi nedostopna.
Yotei Six
Če se mogoče malo posvetimo skupini zlobnežev, ki so glavni antagonisti igre lahko rečem, da so to ljudje, ki so po dolgem času več kot le zlobneži. Dejansko ko začnemo spoznavati njihovo zgodbo, se mogoče pogovarjamo z njimi in poslušamo vidimo, da so tudi oni na nek svoj brutalen način ranjeni. Imajo svoje duhove, ki jih preganjajo iz preteklosti. Prvi med njimi je The Snake, ki se kar hitro srečamo iz oči v oči. Sedaj, da ne bom pokvaril igro vsem vam, ki jo še niste imeli možnost igrati ne bom preveč dolgovezil in govoril o samem dogajanju, ker je res nekaj posebnega. Naslednja med njimi je The Kitsune, ki je zvita in manipulativna lisica, ki uporablja »magijo« oziroma vas na vsakem koraku želi postaviti na napačno pot. Poleg tega je tukaj še The Oni, Spider, Dragon in seveda glavni med njimi Lord Saito. Ko se dejansko posvetim zgodbi in začnem spoznavati povezavo med določenimi karakterji je res igra, ki postane polna iluzij in raziskovanja, ki vas dobesedno vrže na rit.
Zgodba je nelinearna in imate proste roke, kaj in kako želite nadaljevati zgodbo. Razen prvega izmed Yotei six in seveda zadnjega Lord Saita so vsi ostali prosti, da jih postavite na svoj seznam po vašem vrstnem redu.
Igranje, borba in različni sistemi
Naša glavna protagonistka ni samuraj temveč plačanka, ki za denar naredi marsikatero nalogo in misijo brez da bi jo vezali nekakšni kodeksi ter jo omejevali. Čeprav jo veliko NPCjev v igri ne mara oziroma se jo mogoče na trenutke izogibajo. Vse to nam podarja moč svobode in s tem tudi moč izbiranja lastnega sistema borbe in opravljanja nalog. Med igro se naučimo uporabljati različna orožja, ki so narejena za vsakega sovražnika posebej. Vsako orožje ima svoje prednosti glede na to, proti kateremu sovražniku se borimo. Podobno, kot pri Ghost of Tsushima.
Mogoče sta si obe igri v tem delu zelo podobni ampak hkrati tudi drugačni. Poleg klasičnih orožij za bližnje bojevanje pa imamo tudi različne loke ter različna orožja, ki so narejena za metanje v sovražnike. Naj si bodo bombe, prah ali kunai noži pa je vsaka borba na svoj način drugačna in ponekod tudi od vas zahteva malo strateškega razmišljanja. Boji so brutalni sploh, če imate vklopljene nastavitve, da vidite, kri in ostale malo manj fine zadeve. Boji ne le da so brutalni so tudi zelo tekoči, kar pomeni, da ni možnosti, da bi krivili igro, ker se niste ali pravočasno umaknili ali odbranili napad. Sistem pariranja in izmikanja je zelo zanimiv in všečen kakor sem na nek način tudi pričakoval. Osebno sem zelo užival oziroma zelo uživam v borbi tekom igre in vsakih nekaj ur se naučim nekaj novega in spoznam, da sem še daleč od konca.
Drevesa sposobnosti so dokaj razširjena ampak seveda ne spet toliko kot nekatere RPG igre ali pa mogoče kakšen Assassin’s Creed, ki so ga ljudje radi primerjali med seboj. Ampak mislim, da je dovolj obširjen in tudi zanimiv, da niti ni potrebe po nekem neprimernem pretiravanju.
Seveda igra ponuja tudi kar veliko stranskih misij in različnega raziskovanja, ki vam omogoča predčasno nadgrajevanje svojega karakterja in seveda tudi sprotno reševanje ter zaključevanje različnih delov zemljevida. Sploh če ste eden od tistih, ki lovite vsako trofejo. Meni osebno je pri tem problem samo ena stvar in sicer izguba časa in rdeče niti zgodbe. Kolikokrat se izgubim v lepotah sveta, zanimivih stranskih misijah in na splošno v raziskovanju, da preprosto mine toliko časa med glavnimi misijami, da potrebujem kratko posodobitev spomina.
Grafika
Ghost of Yōtei je narejen na izboljšani različici pogona, ki je poganjal igro Ghost of Tsushima. Izboljšave so vidne skoraj na vseh predelih igre. Dinamično vreme, kot so sneg, dež in megla. Celotno vreme se spreminja dinamično glede na okolje in del zemljevida kamor se podamo. Lepo so vidne dežne kaplje, trava, ki zagori ob ognju, pepel, ožgane sledi, sledi v snegu, ki jih puščamo za sabo in še veliko tega. Vreme oziroma sam svet v tem dinamičnem vremenu je res nekaj posebnega.
Če govorimo o različnih načinih grafike, ki jih ponuja konzola PS5 so te kar obširne. Od navadnega performance modea, Quality mode, Ray Tracing mode in seveda tudi Ray Tracing pro mode, ki je na voljo samo za konzole PlayStation 5 Pro. Mislim, da igra izgleda in se igra lepo v vseh načinih in je načeloma res vseeno kaj si izberete.
Grafika je v tej igri več kot le surova moč. Je umetnina, ki združuje minimalizem, realizem in hkrati različno kinematografsko izkušnjo. Razvijalci so ustvarili svet, ki je živ, lep ampak hkrati vidno izmučen in na trenutke čustveno nabit.
Zaključek
Igra je popolno samostojno nadaljevanje prejšnje igre. Skoraj si ne bi mogel predstavljati boljše igre in pričakovati nadgradnje pri že tako veliki uspešnici kot je bila Ghost of Tsushima. Igra je definitivno tehnično dovršena, polna umetnosti, zgodovine in čustvenih nabojev, ki me je kar potegnila v samo igro. Razvijalci so dali vso svoje znanje in željo v to igro, ki ni novodobna raznolikost ampak je nekaj, ki pokaže globlja čustva, želje, simbolike in skrivnosti. Preteklost in notranji demoni glavne protagonistke so res polni nekega čara, ki nam pokaže nekaj več kot le igranje videoigre. Je definitivno ena izmed najboljših iger tega leta in si definitivno zasluži vso pozornost in igranja.
