Zgodba
Starfield te vrže v prihodnost, kjer je Zemlja že dolgo preteklost, ljudje pa so raztreseni po celotni galaksiji. Pridružiš se Constellation in začneš lov na skrivnostne artefakte, ki počasi odkrivajo večje vprašanje, kaj sploh pomeni človeštvo v tako ogromnem vesolju.
Ideja zgodbe je dejansko zelo dobra. Ima tisti “velik sci-fi misterij” občutek, ki te zna potegniti noter, sploh na začetku. Ampak potem se začneš malo izgubljati med frakcijami, stranskimi nalogami in raznimi “pojdi tja, prinesi to” misijami. In zgodba izgubi tisti enoten tok, ki bi ga res potrebovala.
Nekateri momenti so sicer res dobri, predvsem tam, kjer pride do večjih odločitev ali konfliktov med frakcijami. Ampak teh trenutkov je premalo, da bi celotna zgodba pustila res močan vtis. Večina likov je okej, ampak redko kdo ti ostane v glavi po igranju.
V bistvu je občutek tak, da ima igra ogromno idej, ampak jih ne zna vedno dobro povezati v eno celoto. In to se skozi zgodbo kar pozna. Namesto da bi te ves čas držala “na trnkih”, te vmes pogosto spusti in pusti, da samo hodiš iz ene naloge v drugo.
Po nekaj urah se začne tudi ponavljati občutek, da si že vse to enkrat videl, samo v drugi barvi ali na drugem planetu. In ravno tukaj zgodba izgubi malo tistega začetnega “wow” efekta, ki ga ima na začetku.
Gameplay
Igralnost je srce Starfielda in hkrati njegov največji eksperiment. Gre za klasičen Bethesda RPG, prestavljen v ogromen vesoljski sandbox, kjer lahko raziskuješ planete, gradiš ladje, sodeluješ v frakcijskih vojnah in loviš opremo.
Osnovna igralna zanka je razdeljena na raziskovanje, boj in napredovanje skozi misije. V praksi to pomeni veliko premikanja med sistemi, pogovori z NPC-ji in zbiranja virov. Tukaj igra včasih izgubi tempo, saj je precej odvisna od menijev in hitrih potovanj, kar zmanjša občutek kontinuitete sveta.
Boj je soliden, izboljšan v primerjavi z starejšimi igrami studia. Orožja so bolj odzivna, strelski občutek je bolj stabilen, in različne vrste opreme dodajo nekaj taktične globine. Kljub temu pa boj nikoli ne postane zares vrhunski, saj sovražniki pogosto delujejo predvidljivo in AI ni posebej napreden.
Največja zvezda gameplaya je zagotovo sistem ladij. Gradnja lastne vesoljske ladje je izjemno podrobna in omogoča ogromno prilagoditev. Od notranje razporeditve do orožij in pogonskih sistemov – vse lahko prilagodiš svojemu slogu. Vesoljski boji so zato eden najbolj zabavnih delov igre, saj združujejo strategijo in akcijo na način, ki ga osnovni boj na tleh ne doseže.
Raziskovanje planetov je bolj mešano doživetje. Nekateri svetovi so zanimivi in polni majhnih zgodb, postojank in nepričakovanih dogodkov, drugi pa delujejo precej prazno in ponavljajoče. Prav ta neenakomernost je eden večjih problemov igre, saj nikoli ne veš, ali bo naslednji planet zanimiva avantura ali le prazna postaja.
Grafika in tehnična izvedba
Na PS5 Starfield izgleda dobro, vendar ne revolucionarno. Vesolje, ladje in notranji prostori postaj so vizualno najbolj impresivni deli igre. Svetlobni efekti v vesolju, refleksije in občutek globine pogosto ustvarijo zelo atmosferične trenutke.
Po drugi strani pa so planetarne površine pogosto vizualno bolj generične. Veliko okolij se ponavlja, teksture niso vedno na najvišjem nivoju, in NPC animacije ostajajo precej toge. To je značilno za Bethesda igre, vendar se v tako ambicioznem projektu to še bolj opazi.
Tehnično je igra v 2026 verziji bolj stabilna kot ob izidu. FPS je večinoma stabilen, nalagalni časi so krajši, in večina večjih napak je bila odpravljena. Kljub temu se še vedno pojavijo občasni hrošči, nenavadno vedenje NPC-jev in manjši padci fluidnosti, ki spomnijo, da igra ni popolnoma izpiljena.
Prednosti in slabosti
Kot vsaka igra ima tudi Starfield nekaj prednosti in slabosti. Pa si jih oglejmo.
Prednosti
- Ogromen in odprt sci-fi svet
- Zelo globok sistem gradnje in prilagajanja ladij
- Veliko frakcij in različnih poti igranja
- Močno izboljšan bojni sistem glede na starejše igre
- Dobra atmosfera v vesoljskih segmentih
- Veliko vsebine za dolgotrajno igranje
- Stabilnejša PS5 verzija v primerjavi z izidom
Slabosti
- Neenakomerno kakovostni planeti in lokacije
- Preveč odvisnosti od menijev in loading zaslonov
- Zgodba ne izkoristi svojega polnega potenciala
- NPC-ji so pogosto togi in neizraziti
- Ponavljajoče se aktivnosti na daljših seansah
- Še vedno prisotni manjši tehnični problemi
- Tempo igre je pogosto razbit in počasen
Premium upgrade (dlc vsebina)
Premium Upgrade v Starfieldu prinese dve večji razširitvi, dodatno opremo, nove ladijske dele in razširjene zgodbene linije, ki bistveno izboljšajo občutek celotne izkušnje. Na papirju mogoče zveni standardno DLC pakiranje, ampak v praksi se kar pozna, da je vse skupaj bolj fokusirano in manj raztreseno kot osnovna igra.
Največja razlika je v tem, da DLC vsebina deluje bolj fokusirano kot osnovna igra. Zgodbe so bolj kompaktne, liki bolj zanimivi, konflikti pa bolj jasno definirani. Namesto razpršenega raziskovanja dobiš bolj klasično RPG strukturo z jasnimi cilji in močnejšo narrativno usmerjenostjo. In to je tisti del, kjer si kar misliš: “ok, zakaj ni bilo že osnovno tako?”
Dodane misije zapolnijo praznine osnovne igre in zmanjšajo občutek, da se preveč časa izgublja v praznem prostoru. Prav tako dodatni ladijski deli in oprema omogočajo še več prilagajanja, kar dodatno poglobi sistem, ki je že v osnovi ena najboljših stvari igre. Ladijski del tukaj res še malo bolj zasije, ker dobiš več razlogov, da se z njim dejansko ukvarjaš in ne samo mimogrede klikneš par stvari.
Kljub temu Premium Upgrade ne spremeni temeljne strukture Starfielda. Še vedno ostaja občutek velike, a ne vedno polno izkoriščene galaksije. DLC izboljša fokus, ne pa osnovne filozofije igre. In to je pomembno – če ti osnovna igra ni sedla, te tudi tukaj ne bo popolnoma “rešilo”.
Ampak če si že v Starfieldu in ti je všeč ideja vesolja, raziskovanja in ladij, potem ta del vsebine res naredi izkušnjo bolj gladko in manj raztreseno. Ni revolucija, je pa lep popravek smeri, kjer igra malo bolj ve, kaj hoče biti.
Osebni vtis
Starfield na PS5 je igra, ki te zna hkrati navdušiti in utruditi. Ko deluje, deluje res dobro – raziskovanje vesolja, gradnja ladij in večje zgodbe znajo ustvariti zelo močne trenutke. Še posebej zabavno je, ko si popolnoma ustvariš svojo ladjo in jo uporabljaš v bitkah ali raziskovanju.
Po drugi strani pa se pogosto pojavi občutek ponavljanja in praznih trenutkov, kjer igra ne izkoristi svojega ogromnega potenciala. To ni igra, ki bi ves čas držala visoko napetost, ampak bolj igra, ki nagrajuje potrpežljivost in raziskovanje v svojem tempu.
Premium vsebina ta občutek nekoliko izboljša, saj doda bolj koncentrirane zgodbe in bolj zanimive naloge, vendar ne spremeni osnovne narave igre.
Zaključek
Starfield je ambiciozen sci-fi RPG, ki briljira v svobodi in sistemih, a ne vedno v izvedbi. Če te vleče raziskovanje vesolja in ustvarjanje lastnih poti, lahko ponudi zelo dolge in zanimive ure igranja. Če pa iščeš stalno napetost in popolno izvedbo, bo igra ostala nekoliko neenakomerna izkušnja.
