Od izrezovanja obraza svoje dvojčice, Marthe, do razpadanja njenega trupla: ta igra v svoji zgodbi skriva nekaj grozljivih, če ne celo raje ogabnih, prizorov, ki igralca nekako odvrnejo, a hkrati pritegnejo v zgodbo.
Zgodba se začne v Italiji na podeželju pred koncem druge svetovne vojne. Igramo v vlogi Giulie, ki je hčerka nemškega generala in dvojčica Marthe. Na začetku nam varuška pripoveduje zgodbo o beli dami, ki je izgubila svojega ljubimca in zdaj straši v bližnjem jezeru. Le-to tudi večkrat obiščemo v igri, saj je tam umrla naša sestra. Kljub temu da smo sestro našli, smo izgubili ves spomin in moramo sami ugotoviti, kaj se je zgodilo. Vemo le to, da se Martha utopila v Giulini obleki, zato nas starši zamenjajo za Martho, ki je gluha in ne govori. Ker smo v šoku in se zavedamo, kakšen odnos je imela mama do nas, se odločimo, da bomo prevzeli Marthino identiteto.
Pri spominjanju nam pomagajo fotoaparati, ki so posneli dogodke tistega jutra. V igri se naučimo, kako upravljati z analogno kamero, zamenjati film, razviti fotografije v temnici, na kaj je potrebno paziti ob razvijanju in fotografiranju, kako nam pomagajo različni filmi in filtri. Ta del bo definitivno zanimiv vsem ljubiteljem fotografije, tistim profesionalnim in čisto amaterskim.
Na začetku je največ grozljivih prizorov, ki nas pustijo nekoliko ravnodušne, saj so to večinoma le sanje, ki jih ne moremo nadzirati. Zelo zanimivo bi bilo, če bi lahko sami izrezali Marthin obraz in si ga nadeli, ne da to le opazujemo popolnoma pasivno. Zdi se mi, da bi lahko sama igra imela veliko več grozljivih in napetih prizorov. Najbolj grozljiv element v tej igri je bila definitivno stabilnost.
Žal je PlayStation 5 verzija te igre zelo nestabilna, saj je več kot prevečkrat zmrznila in se ni več odzivala. Nekajkrat se je Giulia celo znašla pod svetom. Prav tako me je v igri zmotila zmogljivost. Res je, da je neverjetno veliko število podrobnosti, a vendar bi igra na PS5 konzoli morala poskrbeti za to, da se v primeru ogromnega števila detajlov to ne pozna na sličicah na sekundo, ki so strmo padle v določenih okoljih, kot je na primer gozd.
Samo igranje je precej počasno (ker tečemo z izredno počasno hitrostjo), a hkrati zanimivo, saj od nas zahteva nekaj iznajdljivosti pri izpolnjevanju ukazov. Žal v igri ni nič bojevanja, v katerem bi sodelovali v vlogi Giulie, je pa res, da se lahko odločimo, ali bomo izdali ali pomagali svojemu očetu, ki mu vojna ni čisto nič več všeč. Nekateri odseki igre nas vržejo v gozd, v katerem panično tečemo in se moramo odločiti za različne besede, da ustvarimo poved. V kolikor se odločimo za napačno besedo, pa moramo celoten postopek ponoviti. Ta del igre se zdi, kot da ne paše v celotno zgodbo, a tudi ni edini del. Ob igranju sem imela občutek, da se razvijalci niso uspeli odločiti, kateri način igranja bi izbrali, zato so vključili kar vse.
Kljub tem neprijetnim težavam ima igra kar nekaj dobrih lastnosti, saj zgodba igralca pritegne, ker ni klišejevska in nikoli nisi čisto prepričan, kaj sledi. V igri mi je bil všeč zvok, saj so se potrudili tako z italijanskim kot tudi angleškim igranjem, prav tako je bila dobra izbira glasbe, ki se je odlično podala prizorom. Razvijalci so odlično izkoristili DualSense kontroler, ki resnično poskrbi za imerzivnost, a vendar je vibracija premočna in predolgo traja v grozljivih in napetih prizorih.
Nakup MARTHA IS DEAD pri balix.si
Obrazložitev: Ta grozljivka združuje vse: kri, nasilje, naciste, upravljanje s kamero, vraževerje in še mnogo več. A vendar se zdi, kot da so veliko več časa namenili zgodbi, kot pa samemu igranju, ki gre vse povprek, in stabilnosti ter zmogljivosti, ki pa sta me precej razočarali. V igri se verjetno še vedno da uživati, vendar le ne na PlayStation 5 konzoli.
Recenzijo napisala : Julija KOS
