John Carpenter’s Toxic Commando je izšla 12. marca 2026 in jo lahko igramo na PlayStation 5, Xbox Series X/S in PC-ju. Igro je razvila ekipa studia Saber Interactive, založil pa jo je Focus Entertainment. Gre za co-op streljačino iz prve osebe, ki je narejena predvsem za igranje s prijatelji in resnično pride do izraza, ko se ekipa skupaj poda v kaos hord zombijev.
Zgodba
Zgodba je postavljena v bližnjo prihodnost, kjer znanstveni poskus izkoriščanja energije Zemljinega jedra po nesreči sprosti bitje, imenovano Sludge God. To bitje hitro spremeni zemljo in ljudi v zombije. Znanstveniki, ki so eksperiment izvajali, se odločijo, da bodo rešili situacijo tako, da najamejo ekipo plačancev, katerih naloga je uničiti zombije in rešiti svet.
Igranje
Glavni fokus igre je seveda akcija. Toxic Commando je narejena predvsem za co-op do štirih igralcev, saj tam res pride do izraza ves kaos in zabava. Ko pa igraš sam, hitro pride do občutka, da nekaj manjka. Streljanje je prijetno in zadovoljivo. Orožja se odzivajo dobro, streli imajo svojo težo, ampak nič od tega ne prinaša kakšne velike inovacije. Ni to igra, ki bi te presenetila s popolnoma novimi mehanikami, a za hitro, adrenalinsko streljačino deluje prav tako, kot mora.
Najbolj posebna stvar v igri so zagotovo vozila. Ne služijo le kot prevoz, ampak postanejo pravi taktični element igranja. Omogočajo ti, da se hitro premikaš po odprtih mapah, nadzoruješ svojo moč in se izogneš nevarnostim. Odločanje, kdaj ostati peš in kdaj skočiti v vozilo, skupaj z upravljanjem goriva, doda igri prijetno plast strategije, ki je v drugih co-op streljačinah pogosto ni. Vožnja po blatnih terenih, med zombiji in uporaba vozila kot orožja daje igranju poseben občutek. Res pa je, da so vozila občasno malce nerodna, počasna ali težko vozijo skozi ozka mesta, kar včasih malo zmoti ritem igre.
Horde zombijev so glavni izziv igre in poskrbijo, da akcija nikoli ne popusti. Sistem Swarm Engine poskrbi, da je vedno dovolj nasprotnikov, da se počutiš pod pritiskom, a ne preveč frustrirano. Različni mutanti in občasni boss boji akcijo lepo popestrijo in te v prvih urah res držijo napetega. Misije niso povsem linearne, kar pomeni, da imaš vsaj malo svobode pri tem, kako jih pristopiš, in nekaj taktike pride prav. Po nekaj urah pa se začne čutiti, da se situacije ponavljajo in če igraš sam, igra hitro izgubi del tistega v čemer blesti.
Co-op
Toxic Commando je v resnici igra za prijatelje. Ko igraš v co-opu se kaos spremeni v super zabavo. Vsak igralec ima svoj razred ali specializacijo in kaj to pomeni? To pomeni, da je sodelovanje ključnega pomena. Skupaj s prijatelji načrtujete, kdo bo ostal peš, kdo bo prevzel vozilo in kdo bo ubijal težje sovražnike. Te taktike resnično pridejo do izraza šele, ko imaš ekipo, ki zna komunicirati in se prilagajati. Zato je res najboljše, da igro igraš z ljudmi, ki jih poznaš.
V co-opu nikoli ne veš točno, kaj se bo zgodilo. Zdaj imaš vse pod kontrolo takoj za tem pa se spremeni v kaos. Pa te npr. povozi horda zombijev ali pa nekdo v paniki zapelje vozilo naravnost v težave. Ta občutek kaosa in sodelovanja je tisto, kar igro zares drži skupaj.
Hitro sem ugotovila, da AI spremljevalci žal niso dovolj sposobni, da bi nadomestili pravo ekipo. To pomeni, da solo igranje hitro izgubi dinamiko in postane precej bolj rutinsko. Seveda pa je tudi manj napeto in manj zabavno. Dobila sem občutek, da manjka tisti del improvizacije, smešnih napak in skupnega reševanja situacij, zaradi česar igra brez prave družbe precej hitreje izgubi svoj čar.
Vozila
Najbolj zabaven in edinstven element v igri so vozila. Vožnja po blatnih terenih, mestih v razbitinah in skozi hordo zombijev ustvarja občutek nadzora nad kaosom. Vozila niso le kul dodatek, ampak taktika sama po sebi. Omogočajo hitro premikanje med cilji, taktičnost in dodatno ognjeno moč, ki je včasih izjemno pomembna za preživetje.
Kljub temu pa niso popolna. Nekatera vozila so nerodna, težko obvladljiva ali pa počasna. Včasih je bilo kar zoprno vozit rešilni avto po gozdu in slabem terenu, za katerega to vozilo ni bilo narejeno. Kljub temu ostajajo vozila najbolj inovativni element igre, ki jo loči od podobnih co-op streljačin, kjer bi bila igra brez tega precej bolj generična.
Vizualnost v igri
Igra vizualno ni AAA presežek, ampak je ok. Okolja so kar raznolika. Od opustošenih mest do blatnih terenov in industrijskih kompleksov. Podrobnosti ustvarjajo dovolj vzdušja, da igra ne postane monotona, vzdušje pa je močno zaznamovano z retro horror estetiko Johna Carpenterja.
Cutsceni so kratki, ampak so učinkoviti. To je namenoma, saj je fokus igre akcija. Hkrati pa to pomeni, da so le estetski dodatek k igranju.
Dolžina igre in replay value
Kampanja traja nekje med osem in deset ur in je razdeljena na devet glavnih misij. To pomeni, da jo lahko relativno hitro obrneš. Na začetku je vse skupaj precej intenzivno in zabavno, ampak ta občutek ne traja ravno dolgo. Ko enkrat prideš do konca, se igra začne vrteti okoli ponavljanja istih misij, odklepanja orožij in nadgradenj. To sicer doda še nekaj ur igranja, ampak realno gledano te ne drži dolgo, sploh če nimaš ekipe za co-op.
Največ replay value-a pride ravno iz igranja s prijatelji, kjer lahko preizkušaš različne like in malo eksperimentiraš z vozili ter pristopi. Misije začnejo delovati enako, vse skupaj postane malo monotono, grind pa ni ravno tak, da bi te vlekel nazaj. Poleg tega je igra vedno online, kar zna biti malo moteče, če si želiš igrati čisto na izi brez kakršnihkoli omejitev ali prekinitev.
Prednosti in slabosti
Kot vsaka igra ima tudi John Carpenter’s Toxic Commando nekaj prednosti in nekaj slabosti. Pa si jih oglejmo.
Prednosti
- co-op je res zabaven in hitro te potegne v tisti kaos zombijev
- horde so velike in konstantno te držijo pod pritiskom
- vozila lepo popestrijo igranje in dodajo malo taktike
- akcija je hitra, dinamična in ne pusti ravno veliko prostora za dolgčas
- streljanje je zadovoljivo, orožja naredijo svoje
- retro horror vzdušje s synth glasbo ima res svoj čar
- v co-opu nastanejo tisti nepričakovani, smešni momenti, ki si jih zapomniš
- super izbira za igranje s prijatelji
- glede na vsebino je cena solidna
Slabosti
- če igraš sam, zelo hitro postane dolgočasno
- AI ti ne zna nadomestit prave ekipe, kar se precej pozna
- po nekaj urah začne vse skupaj delovati malo isto
- igra je vedno-online in to zna biti kar nadleženo
- vozila so včasih malo nerodna za upravljanje
- misij je premalo in jih prehitro zmanjka
- zgodba je bolj ali manj samo za zraven
- liki niso nič posebnega in hitro pozabljivi
- cutsceni so kratki in brez nekega večjega pomena
- dolgoročno igra ne ponudi dovolj, da bi se redno vračali nazaj
Zaključek
John Carpenter’s Toxic Commando je igra, ki najbolj zaživi v družbi prijateljev. Prve ure igre so intenzivne in adrenalinske. Kombinacija hord zombijev in uporabe vozil pa ustvarja edinstveno kombinacijo streljačine in taktike. Solo igranje hitro razkrije omejitve, grind sistem in omejena vsebina pa zmanjšata dolgoročno vrednost. Igra ni ravno AAA naslov in ne ponuja globoke zgodbe, a je hkrati zabavna, kaotična in retro. Za igranje s prijatelji pa je res odlična izbira, predvsem za večerne co-op seanse.
