The Walking Dead: Destinies je še ena igra o zombijih, ki preprosto razočara. Iskreno sem imel dokaj velika pričakovanja in sem upal, da bo vsaj toliko dobra, da me bo zgodba potegnila noter in bo brezmejno ubijal zombije. Glede na to, da mi je bila istoimenska TV serija dobra, pa sem pri tej igri kaj kmalu potegnil konec. Še ena v nizu iger, ki jih bom hitro pozabil.
Igra se hitro začne v znanem delu, ko se zbudite kot Rick Grimes v bolnici. Začetek identičen seriji in tako bo skozi celotno igro. Žal ni igra naredila nobenega napredka oziroma nič vrednega, da bi sploh omenil. Hitro opazim problem, in sicer sovražniki so dobesedno neumni. Nobene AI mehanike, ki bi vsaj približno naredila igro malo bolj nepredvidljivo oziroma zanimivo. Število sovražnikov je pa na žalost tudi bore malo. Začetni tutorial v bolnici se hitro zaključi in tako spoznamo nekaj osnovnih mehanik, ki naj bi nam olajšali igranje igre.
Igra je dokaj preprosta in sicer imaš v igri nekaj mest, kjer se preživeli zbirate in iz kje lahko nadaljujete glavne ali stranske misije. Glavne misije igrate z različnimi preživelimi in nimate neke možnosti odločanja. Zmeraj se pa igra, kot samo en preživeli. Še nisem doživel, da bi vas bilo več na misiji, kar se mi zdi neumno glede na to, da je to igra preživetja. Nekaj dobrega pa vseeno igra naredi, in sicer, imaš možnost odločitev. Tekom misij imaš možnost izbire odločitve, ki bo na koncu primerno vplivala na celoten konec te misije. To je neka stvar v kateri sem osebno užival. Imaš pa tudi možnost nadgradnje svojih karakterjev preko nekega kvazi drevesa skillov. Žal meni osebno ni to nikakor potegnilo in tudi nekih velikih razlik ni bilo.
Modeli likov in grafika na splošno so grozni. Modeli so brez čustev, obraznih mimik ni in tudi celotni model deluje, kakor model iz playstation 2 ali 3 ere. Preprosto preslabo, glede na to, da imajo danes razvijalci velike možnosti in proste roke pri izdelavi video igre. Moč konzol ali pa PCjev so na taki ravni, da takih grafik skorajda ne bi smelo več bit. Probleme sem imel tudi pri glasovnem igranju in glasbi na splošno, kjer je rade volje med igranjem, kar izginila in se čez nekaj časa sama od sebe vrnila nazaj. Moram pa priznati pri tej igri, da je bila igra za igranje zelo gladka vsaj na konzoli PS5 in sicer niti enega padca sličic na sekundo nisem zaznal.
Optimirana je bila solidno glede na to, kako so razvijalci pri drugih zadevah bili porazni. Igra ima kar nekaj hroščev, ki lahko za marsikoga pomeni, da bo isti moment prenehal igranje igre. Nekajkrat mi je tudi igro nasilno ugasnilo. Če omenimo še malo glasovno igranje, moram priznati, da ni bilo tako grozno in so igralci svojo nalogo naredili odlično. Žalostno je bilo edino to, da so njihove skripte za govor bile preveč prazne in je ogromno ponavljajočih fraz.
Zaključek igre The Walking Dead: Destinies je precej razočarajoč. Kljub obetavnemu začetku in možnosti odločanja med misijami, se igra hitro izkaže za enolično in brez napredka v primerjavi s prejšnjimi različicami. Slaba umetna inteligenca sovražnikov, pomanjkanje raznolikosti v številu sovražnikov ter nezanimiva grafika in modeli likov prispevajo k občutku nepopolnosti.
Kljub gladkemu igranju na konzoli PS5 so številni hrošči, nepričakovano ugašanje igre in težave z glasbo pokvarile izkušnjo. Čeprav se glasbeno in glasovno igranje drži, prazne skripte in ponavljajoče fraze igralcev puščajo grenak priokus. Na koncu gre za še eno pozabljivo izdajo, ki ne izpolni pričakovanj ljubiteljev franšize.
