Hood: Outlaws & Legends je Igra domišljijske roparske igre Robin Hood, kjer vi in vaša posadka kradete iz močno varovanih trdnjav bogatih in dajate revnim? Toda tam, kjer ta dih jemajoči svet atentatorjev in vitezov prinaša nekaj čudovitih trenutkov, se zdi, kot da je zasnovan tako, da nagrajuje brutalne napade brutalne sile nad zvito prikritostjo in nima dovolj vsebine, da bi ohranil zanimanje požrešnih prevarantov, ki jim želi ugajati skatka povedano igra ima dober namen same igralnost ampak slabo izpeljavo.
Glavna ideja je, da si skupaj s tremi vlomilci v tristopenjskem postopku ukradete plen in sicer po korakih: najprej ukradete ključ do trezorja, nato vdrete v omenjeni trezor in na koncu pobegnete z denarjem. Glede na to, da so branilci, ki jih nadzorujejo umetna inteligenca, bi moralo biti enostavno … ampak na drugi strani tekmujoča tolpa štirih zaseda isti zemljevid in bo storila vse, kar je v njihovi moči, da v vaše načrte vrne ključe, da bodo lahko najprej oni nabrali plen . Torej, Hood se ukvarja s prikrivanjem in sodelovanjem … in ko to neizogibno ne uspe, je edini način mrzlično ubijanje NPC-jev in tekmecev, dokler ena ekipa ne odide z zakladom.
Vsak od štirih likov v ekipi ima ločeno vlogo in nabor sposobnosti, ki se v pravih okoliščinah lahko izkažejo za neprecenljive (čeprav lahko uporabite katero koli sestavo ekipe, ki vam je všeč). Robin Ranger je na primer razred lokostrelcev, ki lahko tiho ubija sovražnike od daleč in na zemljevidu s puščicami po vrvi odpira nove poti, po katerih se lahko drugi povzpnejo. Na nasprotnem koncu spektra je John the Brawler, tank, ki lahko s svojimi močnimi drvarskimi rokami odpre vrata svojim zaveznikom in je sposoben zakladnico prenesti hitreje kot kateri koli drug razred.
Vsak lik ima tudi svojo vrsto potrošnega materiala (eksplozivi ipd.), kot so zaslepljujoče bliskavice ali smrtonosne plinske granate, pa tudi posebne sposobnosti, ki jih lahko uporabite vsakih nekaj minut. Marianne the Hunter, osredotočena na prikritost, lahko za nekaj sekund postane nevidna, medtem ko osredotočeni na podporo Tooke the Mystic lahko ozdravi svoje zaveznike in označi bližnje sovražnike. Vsak razred se počuti ločeno in edinstveno, čeprav je ravnotežje nekoliko nerodno, odvisno od tega, v kateri fazi tekme ste. Marianne, na primer, čeprav je nedvomno najboljši stealth razred, ni preveč konkurenčna, zlasti v prevladujočem sklepnem dejanju vsake kraje, kjer se odprtemu boju ne more izogniti.
In v tem je ena glavnih težav s Hoodom: prikritost ter “stealth” ni dovolj nagrajena in sprejemanje odprte bitke ni dovolj kaznovano. To neizogibno pomeni, da takoj, ko se sovražnikove ekipe med seboj srečajo, ni več smisla za stealth ampak je direkten clash celo nagrajen. Ne glede na to, kako dolgo zdržiš, se je skoraj vsaka tekma, ki sem jo odigral, končala v izvlečenem zaporedju, kjer se nasprotne ekipe borijo za nadzor nad vitlom, ki ga morajo vrteti, da se plen naloži. Ta faza se lahko zavleče na več kot 10 minut zastoja, ko se ekipe nepremišljeno ubijajo, medtem ko počasni in neumni NPC vijugajo naokoli in sekajo vsakogar, ki pride blizu. Primerjajte to s krajo ključa in vdromom v trezor, kar lahko traja le nekaj minut in je izvedljivo, če ste v stealthu ali pa spretni v skrivanju – pač definitivno igra sama po sebi se zdi dostikrat da je želela dati poudarek na taktiko vendar je to čisto zgrešila.
Hood: Outlaws & Legends je stealth akcijska igra z zanimivim izhodiščem PvPvE, ki pripelje do nekaj vznemirljivih trenutkov kaosa, ko se vaša dobro načrtovani plan ropa pokvari. Njena negativna lastnost pa je, da ravnovesje nagrajuje vdiranje in brutce force nad prikrivanjem in načrtovanjem. Tudi če to sprejmete in vam je všeč, preprosto ni dovolj zemljevidov, ki bi ohranili en sam način več kot peščico ur, preden se stvari ponavljajo ter postanejo dolgočasne. Igra ima potencial vendar bodo morali marsikaj še dodelati in spremeniti.
