Enoigralski način:
Treyarch nas vrača v čas Ronalda Reagana v naslednji inštalaciji serije Black ops. Za spremembo od prejšnjih iger smo dobili tokrat priložnost, da si sami izberemo, kateri del igre bi si najprej naložili. Nismo bili prisiljeni naložiti celih 187.9 GB, kar je ogromno.
Zgodba nas popelje v čase hladne vojne, kjer so bili odnosi med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo skrhani. Evropa je v strahu pred uničujočimi posledicami nuklearnih bomb, ki so v rokah agenta Perseusa, ki ga vaša ekipa poizkusi ujeti in uničiti. Cold war je v večini igra pri kateri vsaj na mojo žalost ni toliko uničujoče streljanja, kot bi si ga želel od Call of Duty franšize. Ogromno je vohunskih misij, kjer želijo, da si neviden.
Že preizkušena sestavina Black ops iger je tudi “Brainwashing”.
Implementiran je tako imenovani MKUltra eksperiment, ki ga opazimo proti koncu enoigralskega načina. Zanimivo je bilo, kako si dejansko bil v nekem “loop holu”, ki ga je lahko ustavil samo tvoj nadrejeni oziroma smrt. Seveda, da ne vstopim v prepovedan del “spoilerjev” boste za več informacij žal morali igro preigrati ali pa pregledati gameplay na youtubu.
Eno igralni način je zelo podoben preteklim izdajam z eno veliko razliko, ki je do sedaj še nismo videli v franšizi. Igra ti dopušča možnost, da si sam “ustvariš” svojega karakterja. Izbereš svoje lastno ime in priimek, tvojega “bivšega” delodajalca (CIA, MI6…) ter 2 “perka”, ki vam bosta pomagala tekom igre. Enkrat, ko je karakter ustvarjen, spremembe ne bodo več možne.
Še ena zanimivost je pa ta, da dejansko tvoje odločitve nekaj pomenijo tekom igre. Odločitve so linearne in načeloma nima takega zadovoljstva, kot v kakšni open world igri je pa lep dodatek že tako kratkim enoigralskim načinom.
Grafika
Cold war je zelo lepa igra, ki pa je za to recenzijo “žal” bila igrana na PS4 Pro (ta teden ko dobimo konzolo dopolnimo kako je bila grafika na PS5). Verjamemo, da bi na novi PS5 konzoli bila še 10x lepša. Gameplay je zelo “smooth” in optimiran brez kakšnih večjih “frame dropov”. Če si dovolimo primerjavo z prejšnjo igro Modern warfare pa bi lahko rekli, da vsaj na starejši generaciji konzol ne izgleda tako čisto in lepo.
Multiplayer
Čeprav nas enoigralski način potegne v Call of duty vsi vemo, kaj je tisto, ki največ ljudi zadrži notri. V primerjavi s prejšnjimi inštalacijam je ta igra zelo podobna toda dovolj dovršena in spremenjena, da lahko rečem, da me je pozitivno presenetila.
Nekaj zaradi česar bo ogromno igralcev srečnih in bo pripravljeno več časa vložiti v igro je vrnitev “scorestrikov”. Če ste začetnik in velikokrat umirate se zavedate, da so bili “killstreaki” nekompromisni in niso puščali preveč prostora za napake. Z vrnitvijo “scorestrikov” se je pa vse obrnilo, kar ti kljub temu, da umiraš omogoča pridobitve “spy planes”, “care package”, itd. Lepa adicija, ki omogoča veteranom, da sijejo v polni luči svojih sposobnosti in “casual” igralcem omogoča, da dobijo nek občutek, da so dosegli nekaj posebnega in ne izgubijo voljo do igre.
Ko se nekatere stvari spremenijo, se druge vrnejo in nič drugače ni z “wildcardsi”, ki vam omogočajo, da si spremenite “loadout” do te mere, da dobite prednost pred sovražniki.
Kjer ustvarjalec malo popusti so pa zemljevidi. Žal jih je samo 10, ki pa so na srečo različni in zanimivi. Nekateri boste verjetno razočarani nad tem, toda počakajte še malo, kajti v načrtu so “post launch” dodatki, ki bodo zastonj in bodo še izboljšali igralnost ter zanimivost.
Z multiplayerjem je prišlo tudi ogromno število “game modeov”. Lahko rečem, da se za vsake igralca najde nekaj zanimivega. Od team deatmatcha, kill confirmed, Domination, Hardpoint, VIP escort do Combined arms in še mnogo mnogo več.
Zelo zanimivo je kako so v Combined arms implementirali različna vozila, ki jih lahko uporabljate. Z električnimi sankami se lahko popeljete po snežnih višavah ali pa se s tankom oziroma z štirikolesnikom popeljete po ulicah velikih mest. Vse to in še mnogo več vas čaka v večigralskem načinu. In obljubljam vam, da vam ne bo dolgočasno.
Zombieland
Zombie mode je bil za veliko igralcev zelo zanimivi in inovativen in jaz osebno ne vidim zadovoljstva v tem igralskem načinu toda kljub vsemu sem mu dal priložnost in dejansko ga bom verjetno še malo preigral kajti nekaj novosti, ki so jih dodali temu načinu vas mogoče celo prepriča, da zaidete v bunkerje 2. svetovne vojne za več ur. Prva stvar, ki jo je Treyarch implementiral je ta, da dejansko lahko nadgradite svoja orožja in XP za battle pass ne glede na to ali igrate Multiplayer ali pa streljate v zombije.
Drugi dodatek, ki ga boste verjetno hitro opazili je pa ta, da lahko v zombie mode “pripelješ” loadoute iz Multiplayerja. Tako, da dejansko igrate z orožji, ki so vam priljubljeni in že lepo preurejeni, da boste imeli zelo malo dela z zombiji. Ah komu pa lažem? Zombie mode je zelo hektičen in hiter. Dlje pridete težje je in še želeli si boste na koncu, da vas nekdo odreši muk.
Poleg vsega pa gospe in gospodje, ki ste lastniki vaših dragih konzol PS4 in mogoče v prihodnosti PS5 dobite še ekskluzivni Onslaught mode, ki je manjša verzija klasičnega zombie moda. Primerna za enega do dva igralca namesto standardnih štiri.
Zaključek
Zanimiva igra z zanimivim kratkim enoigralskim načinom, ki ga lahko znova ter znova preigravate in probate priti do različnih koncev. Verjetno od vsega skupaj je večigralski način še najbolj zanimiv in me je pritegnil, da pustim še nekaj ur svojega življenja v tej igri.
(+) Možnost stvaritve svojega karakterja v enoigralskem načinu
(+) Možnost izbire pogovorov ter različne posledice glede na izbiro
(+) Igralnost in uporaba orožja
(-) Lepota sveta bi lahko bila bolj optimirana
(-) (Pre)kratek enoigralski način
Želim vam veliko zanimivih preigranih ur v Call of Dutyu. Prosimo pustite nam vaša mnenja v komentarje glede igre ali glede naše recenzije.