Lord of The Rings: Gollum – recenzija za PlayStation 5

Le redki med nami ne poznajo The Lord of the Rings. Vse se je pričelo z ikoničnim knjižnjim fantazijskim romanom angleškega pisatelja in jezikoslovca J. R. R. Tolkiena, ko je leta 1954 pisatelj napisal prvo knjigo v triologiji – The Fellowship of the Ring. Po romanu so uprizorili dve filmski uspešnici. Leta 1982 je ikona prišla v obliki računalniške igre na domače računalnike z naslovom The Hobbit. V letu 2002 smo dobili novo 3D igro – The Lord of the Rings: The Fellowship of the Ring. Ter trenutno najnovejša igra od serije The Lord of the Rings: Gollum, ki jo je izdelal nemški studio Daedalic Entertainment.

V letu 2021 so pri Daedalic Entertainment uspeli najti novega lastnika iz francoske založbe Nacon, ki je financiral zaključni del prve večje 3D igre, ki jo je Deadlic Entertainment kadarkoli izdelal – The Lord of the Rings – Gollum.
V studiu so se odločili, da se bodo osredotočili na obdobje v življenju Goluma. To jim je omogočilo, da so oblikovali edinstveno zgodbo, ki se sicer ujema s knjigami in filmi, hkrati pa to bitje boljše spoznamo. Njegovo psiho in česa je sposoben. Je zapleten in kompleksen lik.

Igra The Lord of the Rings: Gollum se prične v Cirith Ungol, ki je z Orki poseljeno območje na obrobju Mordorja. Časovno je zgodba postavljena nekje 60 let po tem, ko je Bilbo Baggins ukradel prstan Sméagolu oziroma Gollumu. Zgodba se odvija malo pred dogodki, ki so nam bili predstavljeni v Bratovščini prstana. Gollum mora poiskati Bilba in ne glede na ceno dobiti nazaj svoj “precious”, ter se med tem izogniti Sauronu.

V upanju, da si ga bo povrnil, je zapustil svoj dom v Misty Mountains in se podal v Mordor, kjer so ga ujeli in zaprli Sauronovi privrženci. S časoma se je uspel osvobodit in sledile so nove dogodivščine. Gollum ni zlobnež. Spremenil in pokvaril ga je prstan.
Ko dobimo kontrolo nad Gollumom ga upravljamo v tretji osebi. Tradicionalnega boja v igri ni. Z njim se ne moremo bojevati, občasno se komu priplazimo za hrbet in ga lahko zadavimo. Če le-ta ne nosi čelade. Naj omenim še to, da to velja le za orke. Saj drugih pošasti ne moremo zadaviti, kot so na primer pajki.

V večini časa se z Gollumom skrito in tiho plazimo. S kamenjem zbijemo svetilke, da postane temno in nas sovražniki ne vidijo. Sovražnike odvrnemo na način, da v drugo smer vržemo kamen in jih zvabimo na drugo stran. Pležemo po različnih materialah in skalah ter se skrivamo v visoki travi in senci. Bistvo je, da smo neopazni, saj nekdanji hobit, ki ga je pokvaril vpliv prstana, ni ravno nek borec. Skozi približno 12-urno igranje Gollum ne razvije ali odklene nobenih novih sposobnosti.

Med samim igranjem se boste lahko srečali z obema alter-egoma našega glavnega junaka in neposredno boste imeli možnost dveh odločitev za določeno situacijo. Čeprav ti trenutki nimajo nekega vpliva na poteg igre in celotno zgodbo, dodajo vsaj malo individualnega pristopa. To pomeni, da se nam občasno vklopi funkcija, kjer morata obe osebnosti Gollum in Smeagol drug drugega prepričevati, kako se bosta obnašala v določenem trenutku in bosta skušala prevzeti nadzor. Mi pa smo tisti, ki se bomo morali odločiti na katero stran se bomo nagnili. Ali bosta nekomu pomagala, ga bosta ubila ali mu nekaj ukradla. Na ekranu se nam prikaže niz zaporedij – s tem pa premaga Gollum ali Smeagol. Le-to služi kot vpogled v samo moralno vojno.

Sama grafika v igri je izjemno slaba. Tako slaba, da te prav šokira, da je to igra, ki je izšla 25.5.2023. Trava, kamni, skale so večinoma ravne, brez reliefa in brez podrobnosti. Igra v stanju kot je, je daleč od končane igre. Njena cena pa je zato še toliko hujša. Ko igraš Golluma imaš občutek, da si se vrnil nazaj na PS3. Kljub dobremu potencialu igre deluje grafika, junak, zgodba in okolje grobo in nedodelano.
Zgodba je preprosta in zelo linearna. Igra je razdeljena na 10 poglavij, ki trajajo med 60 in 90 minut. Najprej se zgodba odvija v zaporih Mordorja. V nadaljevanju se igra prestavi v bolj zanimiv in lep Mirkwood, ki je poseljen z drevesi in nas razveseli v svojih barvah.

Misije so preproste, priti od začetne do končne točke, kjer imamo med potjo različne terene, kot so plezanje po skalah ali skakanje iz ene na drugo. Da ostanemo neopazni in skriti pred orki je dovolj, da plezamo nad njimi ali ostanemo v sencah in med visoko travo. Tudi, če nas za kratek čas opazijo, se hitro postavimo nazaj v senco in orki nas bodo ponovno izgubili in bomo postali nevidni. V nekaterih primerih lahko s kamnom ugasnemo luč.

Kot pomoč pri igranju je Gollum Vision, ki nam bo označil vse interaktivne predmete na zemljevidu, obarval sovražnike in pokazal smer, kjer nadaljujemo misijo. V nekaterih predelih igre se Gollum res izjemno premika, skače iz stene na steno in teče po steni, da pride do cilja. Po drugi strani pa nam hitro zmanjka stamine, ki se polni prepočasi. Hitro se zgodi, da pademo iz skale, ki niti ni tako visoka in zgubimo polovico zdravja. Velika težava je Gollumovo energično gibanje. Hitro nas preseneti z nenatančnim skokom, skokom v napačno smer ali pa kar pade iz ploščadi. In ponovno smo izgubili zdravje. Da le-to napolnimo nazaj pa rabimo kar nekaj hrane, ki je ne najdemo tako zlahka. Najpogosteje so to črvi ali gobe.

Druga zgodba je glasba v sami igri. Soundtrack je zelo dober. Čisto nasprotje sami igri. Tudi na splošno zvočni učinki in glasovi likov so dobri in prepričljivi. Gollumov raskav glas je prepričljiv in zelo dober ter ujame kompleksnost junaka. Njegov govor je jasno in trdo zasnovan medtem ko je Sméagolova stran plašna. S tem dobro ujamemo vsako stran junaka. Dali so pozornost tudi zelo malim stvarem v igri, kot so junakove roke, ki plezajo po različnih materialih, ko teče ali skače. Dobro so narejeni tudi oddaljeni zvoki in s tem so gledali še na najmanjše detajle.

Igra na platformi PlayStation 5 ponuja tri načine delovanja. Način ločljivosti, ki daje prednost višji kakovosti grafike z omejitvijo 30 sličic na sekundo, način RayTracing, ki doda grobo izvedbo odsevov na vodnih površinah in način Performance, ki zniža ločljivost igre, vendar poveča hitrost sličic na tekočih 60 sličic na sekundo.

Zgodba ni nič posebnega. Grafika je zastarela in slaba, igranje samo po sebi je nezanimivo. Dolgo pričakovana igra Lord of the Rings: Gollum je totalna katastrofa. Teksture se konstantno ne nalagajo, zato je večino časa skalnata površina ali sovražnik zamegljen. Je daleč najslabša igra v zadnjem času. Odkrito povedano, igra se zdi, kot da smo dobili vpogled v neko zgodnjo verzijo igre, ne pa v končen produkt. Zagotovo ni videti kot igra, ki izkorišča moč PS5.
The Lord of the Rings: Gollum je igra, ki nam ne da veselja pri igranju, ampak komaj čakamo, da se skozi igro prebijemo in da doživimo konec. Ne dosega lestvice kakovosti. Je igra, ki se je trenutno ne splača kupiti in preigrati.