Reanimal je izšla 13. februarja 2026 in je na voljo za PC (Windows), PlayStation 5 in Xbox Series X/S. Igro je izdal THQ Nordic in Amplifier Studios, razvila pa jo je Tarsier Studios. Gre za avanturistično igro z elementi akcije in ugank, ki združuje raziskovanje, reševanje izzivov in napete prizore, značilne za avanturne video igre. Če ste kdaj želeli igrati pravo nočno moro, je Reanimal igra za vas. Že od prvega trenutka vas vrže v svet, ki je popolnoma nelogičen, zmeden in groteskno lep. Ni uvodnih zaslonov, nobenih razlag, nobenega pripovednega vodiča – preprosto se znajdete v vlogi dečka in deklice, ujetih na otoku, polnem deformiranih pošasti in nadrealnih prizorov.
Ko sem začela igrati, nisem vedela, kdo sem, kje sem ali kaj se dogaja. Včasih je občutek tako podoben mamurnemu jutru, ko prideš v službo in se sprašuješ, kaj se je zgodilo prejšnji večer. In prav ta zmeda je eden od razlogov, zakaj igra deluje. To ni naslov, ki bi poenostavljal ali razlagal; igra vam prepušča interpretacijo.
Zgodba: odprta, fragmentirana in psihološko intenzivna
Zgodba Reanimala ni linearna pripoved. Sestavljena je iz fragmentiranih prizorov, kjer vsak predstavlja novo situacijo ali preizkušnjo. Ni dnevniških zapisov, dialogov ali cutscen, ki bi pojasnili preteklost likov. Vse je implicitno, simbolično in pogosto nelogično – kot v pravih nočnih morah.
Igralec mora sam sestaviti svoj smisel dogajanja. Ko sem igro preigrala, sem potrebovala skoraj cel dan, da sem si sestavila svojo interpretacijo sveta. In kljub temu ostaja odprta. To je hkrati frustrirajoče in fascinantno. Če iščete jasen narativ, boste razočarani. Če pa cenite odprto interpretacijo, boste tu našli veliko materiala za razmislek.
Situacije so napete in pogosto popolnoma nelogične. Pošasti niso samo zastrašujoče, ampak tudi simbolične. Včasih sem se vprašala, ali so metafore za notranje strahove, izgubo ali trauma. Igra te prisili, da se sprašuješ, da interpretiraš, da čutiš. To ni zgodba, ki jo le spremljate; to je zgodba, ki jo doživite.
Vizualna podoba: umetniška mojstrovina
Na PC-ju igra deluje odlično. Tehnično ni revolucionarna, a umetniški stil dvigne izkušnjo na povsem novo raven. Svet je prežet s hladnimi modrikastimi toni, volumetrična megla ustvarja občutek otipljive gostote, svetlobni učinki pa subtilno vodijo igralca. Vsak kader je premišljen.
Pošasti so deformirane in organsko neprijetne. Vsak prostor, hodnik ali predmet pripoveduje svojo zgodbo. Detajli so osupljivi – trava se premika, ko lik hodi, voda bruha in se sveti, svetlobni kontrasti ustvarjajo občutek, kot da ste ujeti v nekem sanjskem svetu, kjer je vsaka senca potencialna groza.
Kamera je fiksna. Na prvi pogled bi to lahko bila omejitev, a v resnici je režijski element. Pogosto se počutite opazovani, majhni in ranljivi. Drugič se kamera oddalji in poudari veličino ali izolacijo prostora. Vsaka pozicija kamere prispeva k estetiki in napetosti.
Zvok: subtilni mojster groze
Zvok v Reanimalu je ključni del izkušnje. Ambient je poln subtilnih šumov: škripanje lesa, tiho dihanje, oddaljeni kovinski zvoki. Včasih slišite šumenje vetra ali oddaljeno škripanje, ki vas opozarja, da niste sami.
Glasba je minimalistična. Ni melodij, ki bi jih zapomnili, a njena vloga je jasna – ustvarjanje napetosti. Ko se nevarnost približa, se intenzivnost poveča, kar vas prisili k hitrim reakcijam.
Najboljše pri zvoku je, da igra ne uporablja jumpscare momentov. Strah ni poceni trik. Gradijo ga subtilni detajli, ki jih zaznate v podzavesti. To je psihološki horror, ki deluje počasi, a vztrajno.
Igralne mehanike: preproste, a funkcionalne
Tukaj igra pokaže svoje omejitve. Premikanje, skakanje, plezanje, potiskanje predmetov, reševanje ugank – vse je intuitivno, a osnovno. Uganke so kratke, šuljanje temelji na čakanju na pravi trenutek, lovske sekvence pa na hitri reakciji. Občasno se pojavi tudi boj, a je reduciran na pritisk enega gumba. Ni globine ali strategije. Če ste igrali druge podobne igre, hitro opazite, da Reanimal ne prinaša nič novega na področju igranja. Njegova moč je v doživetju, ne v mehaniki.
Kljub temu pa se včasih najdejo trenutki, ko preproste mehanike delujejo zelo učinkovito. Skakanje preko preprek ali tiho premikanje mimo stražarjev ustvarja napetost, ki jo igranje samo po sebi ne bi moglo doseči. Igralec čuti vsak napačen korak in vsak trenutek negotovosti. Prav zaradi tega osnovnost mehanik ni nujno slabost – igra se zanaša na psihološki učinek, ne na kompleksnost.
Poleg tega enostavnost omogoča, da se igralec osredotoči na atmosfero in pripoved. Ne preveč gumbov ali nejasnih kombinacij – samo vi, liki in svet okoli vas. To je odločilno za to, da napetost ostane konstantna in da občutek nelagodja ne popusti.
Solo ali co-op
Igro lahko igrate solo ali v co-op načinu. V solo načinu drugi lik upravlja AI, ki ni popolnoma zanesljiv. Včasih se zatakne ali reagira z zamikom, kar lahko kratkotrajno pokvari izkušnjo. Kljub temu AI običajno opravi svoje naloge in omogoča, da zgodbo doživite tudi sami, čeprav z rahlim občutkom frustracije ob nepričakovanih napakah.
V co-op načinu je izkušnja bolj intenzivna. V prizorih, kjer morate koordinirati gibanje in bežati pred pošastmi, napetost naraste. A ne pričakujte kompleksnega sodelovanja; igra je zasnovana tako, da deluje v obeh načinih, kar pomeni, da izkušnja ni optimalna v nobenem. Kljub temu pa prisotnost drugega igralca prinaša občutek varnosti in večjo dinamiko v prizorih s prehajanjem skozi nevarne prostore, kar lahko solo igro nadomesti s svežo energijo. Poleg tega co-op omogoča kratke trenutke komične interakcije ali improviziranega humorja, kar rahlo razbremeni napetost in naredi izkušnjo bolj človeško.
Dolžina in vrednost za denar
Prvi prehod igre traja približno štiri do pet ur. Če raziskujete ali zbirate predmete, morda še uro več. Za ceno 40 € je to kratko. Linearna narava igre pomeni, da je ponovni prehod skoraj identičen prvemu.
Kljub kratkosti pa je intenzivnost izkušnje tako močna, da te ure resnično čutite. Vsaka sekunda je napeta, vsak prizor strašljiv, vizualno in zvočno impresiven. A razmerje med ceno in količino vsebine ni optimalno.
Primerjava z drugimi igrami
Če primerjamo Reanimal z naslovi, kot so Little Nightmares, It Takes Two ali Inside, postane jasno, da igra ne prinaša revolucionarnih mehanik. Uganke, šuljanje in adrenalinske sekvence so že videne.
Vendar pa nobena od teh iger ne ustvarja tako močnega občutka nelagodja, zmede in psihološkega strahu. Reanimal gradi napetost subtilno, a vztrajno. To je njegova edinstvena vrednost in razlog, da bo nekaterim igralcem ostal v spominu dlje kot katera koli druga igra tega žanra.
Osebni vtis
Igra mi je bila všeč. Ne zato, ker je popolna, ampak ker je drugačna. Drzna, nepričakovana, frustrirajoča, včasih celo zmedena. Ne poenostavlja, ne razlaga, ne sledi predvidljivim vzorcem.
Hkrati pa ne morem prezreti omejitev: mehanike so osnovne, dolžina kratka, AI ni zanesljiv. Vse to pomeni, da je Reanimal izkušnja, ki je močna, a površinska kot igra.
Za tiste, ki cenijo atmosfero, vizualno in zvočno dovršenost ter odprto interpretacijo zgodbe, je to naslov, ki ga je vredno igrati. Za tiste, ki iščete kompleksne mehanike in dolgotrajno igranje, bo verjetno razočaranje.
Prednosti in slabosti
Prednosti:
- Intenzivna atmosfera in napetost
- Vizualno in zvočno dovršeno
- Psihološki horror brez jumpscare momentov
- Odprta zgodba za interpretacijo
- Co-op možnost
Slabosti:
- Preproste mehanike
- Kratka dolžina igre
- AI ni vedno zanesljiv
- Omejena raznolikost ugank in akcije
- Cena nekoliko visoka glede na trajanje
Zaključek
Reanimal je kratka, a intenzivna nočna mora. Kot umetniško doživetje je izjemna – vizualno in zvočno impresivna, psihološko napeta in odprta za interpretacijo. Kot igra pa ostaja preprosta in kratka, kar pomeni, da je izkušnja močna, a nekoliko omejena. Če cenite atmosfero nad kompleksnostjo igranja, boste navdušeni; to je igra, ki vas bo potegnila vase in pustila trajen vtis. Če iščete globoko mehaniko in dolgotrajno igranje, boste morda razočarani. Kljub temu je Reanimal ena tistih iger, ki se je ne boste kar tako pozabili – ne zaradi inovativnih mehanik, ampak zaradi edinstvenega občutka, ki ga pusti. Za ljubitelje psihološkega hororja in atmosferičnih avantur je to zagotovo naslov, ki ga je vredno preigrati, a glede na ceno in dolžino igre je izdelek, ki pa ne izstopa v smislu igranja.
