Ko sem prvič slišala za KAKU: Ancient Seal, sem imela občutek, da gre za še eno pustolovsko indie igro, ki skuša posnemati tisto tipično kombinacijo fantazije, raziskovanja in craftinga. A po nekaj urah igranja na PS5 sem hitro ugotovila, da ima ta igra nekaj posebnega. Ima tisto redko energijo, ki te kljub vsemu spominja, zakaj sem sploh postala ljubitelj iger. To je občutek raziskovanja, mirnih trenutkov med naravo, pa tudi tistih napetih bojev, kjer ti srce bije kot noro.
Zgodba
KAKU: Ancient Seal nas popelje v mitološki svet, kjer se štiri zemeljski elementi: ogenj, voda, zemlja in zrak prepletajo z močjo starodavnih bogov. Igramo v vlogi Kakuja, mladega fanta, ki živi na robu propadajočega sveta. Njegovo življenje se spremeni, ko mu duh starodavnega svetišča naroči, naj se odpravi na potovanje, da ponovno vzpostavi ravnovesje med svetovi in obudi starodavne pečate.
Zgodba je na prvi pogled preprosta, a jo igra pripoveduje s toplino, ki se me je res dotaknila. Nisem pričakovala, da me bo igra tako prevzela in da bom celi čas iskala proste minute, da jo lahko igram. Ni zapletenih govorov ali pretirane drame. Vse deluje naravno, kot bi poslušal staro pripoved. Kaku je običajen fant, ki se uči sproti, dela napake in iz njih raste, zato se ga hitro navadiš in ti postane blizu. Spremlja ga majhen leteči prašiček, ki zna poskrbeti za nasmeh, tudi ko so trenutki napeti. Njuno prijateljstvo je srce igre. Je preprosto, iskreno in ravno zato tako lepo.
Svet igre
Najboljši del igre je brez dvoma njen svet. KAKU: Ancient Seal je vizualno res fenomenalna in čudotiva igra. Pokrajine ti vzamejo sapo. Od bujnih travnatih ravnic in ledenih gorovij do rdečih puščav in skrivnostnih gozdov. vse izgleda, kot bi bilo naslikano s čopičem, a hkrati ima dovolj podrobnosti, da te potegne vase. Na PS5 igra deluje gladko, brez večjih padcev FPS, kar sem že ugotovila, da je pri indie igrah pogosto problem.
Kar me je presenetilo, je občutek prostora. Svet ni prevelik, a vsak kotiček ima nekaj zanimivega. Tu najdeš skrito svetišče, tam starodavni kip, drugje preprosto pogledaš proti obzorju in se ti zdi, da stojiš sredi nekega izgubljenega sveta. Včasih sem preprosto obstala in opazovala sončni zahod, medtem ko se je veter odbijal od skal in je pokrajina delovala neverjetno živo. Igra zna ustvariti trenutke, ki jih ne vidiš pogosto. Mirne, a polne podrobnosti, zaradi katerih svet v igri res postane živ.
Igra te ves čas vabi, da raziskuješ. Ni polna puščic in oznak, ki bi ti govorile, kam moraš iti. Prav v tem je njen čar – da se kdaj izgubiš in po naključju odkriješ kak skrit kotiček, ki bi ga sicer spregledal. Namesto da bi slepo sledila zemljevidu, sem hodila tja, kamor me je zaneslo. In ravno takrat sem največkrat naletela na kakšno skrivnost ali majhno uganko.
Boj in mehanike igranja
Bojni sistem je v osnovi preprost, a dovolj poglobljen, da ne postane dolgočasen. Kaku lahko uporablja različna orožja in elemente. Ogenj, led, veter in zemljo. Vsak element ima svoj slog, svojo taktiko. Ogenj je agresiven, led bolj defenziven, veter omogoča gibčnost, zemlja pa surovo moč. Kombiniranje teh elementov v pravem trenutku je ključno za premagovanje močnejših sovražnikov.
Na začetku so boji lahki, kasneje pa postanejo bolj zahtevni. Zlasti pri večjih bossih, ki so prava paša za oči. Vsak ima svoj slog, svoj element in svoj moment, kdaj ga napast in kdaj ne. En me je spominjal na ogromno skalno pošast, ki se dvigne iz zemlje, medtem ko se okoli tebe trese svet. Drug je bil ledeni zmaj, ki te lovi po ozkem grebenu, medtem ko poskušaš zdržati njegovo snežno nevihto. Ti trenutki resnično izstopajo pa ne zaradi težavnosti, temveč zaradi njihovega občutka veličine.
Kaku postopoma odklepa nove sposobnosti in orodja, ki odpirajo dostop do novih območij. Ta pristop doda prijeten občutek napredovanja. Poleg bojev igra vključuje tudi veliko raziskovanja, skakanja in reševanja ugank. Nekatere so preproste kot na primer premakni kamnito ploščo ali prižgi bakle v pravem vrstnem redu. Druge pa zahtevajo, da razumeš logiko okolja.
Crafting in zbiranje surovin sta prisotna, a nista preveč naporna. Vse potrebno nabiraš s tipko R1. Lahko kuhaš, nadgrajuješ orožja in izdeluješ amulete, ki dajejo posebne bonuse. Sistem je jasen, preprost in predvsem ni nadležen. To ni ena tistih iger, kjer preživiš pol ure v menijih. Vse teče naravno.
Zvok in glasba
Zvočna podlaga v KAKU: Ancient Seal je nekaj, kar resnično prispeva k vzdušju. Glasba se nežno vklopi, ko stopiš v novo območje in se umakne, ko potrebuješ tišino. Zvoki narave kot so veter, valovanje, oddaljeni klici živali ustvarjajo skoraj terapevtsko atmosfero. To je igra, ki jo lahko igraš tudi za sprostitev, čeprav vsebuje akcijske dele.
Glasovi likov so minimalistični, večinoma govorijo v izmišljenem jeziku, kar mi je bilo zelo všeč. Tako ne zmoti občutka starodavnosti sveta, ampak ga celo poglobi.
Tehnični vidik in optimizacija
Na PS5 igra deluje zelo solidno. Animacije so tekoče, svetloba in sence lepo poudarijo občutek globine. Občasno se zgodi kakšen hrošč. Teksture, ki se nenadoma pojavijo ali nasprotnik, ki se zatakne v steno, ampak nič takega, kar bi pokvarilo izkušnjo igranja. Po nekaj popravkih bi to lahko bila ena najlepših indie pustolovščin te generacije.
Zanimivo je, da se igra ne zanaša na bombastične učinke. Njena lepota je v detajlih. V načinu, kako sneg škripa pod nogami, v rahlem zamegljevanju ob vetru, v sencah, ki padajo čez kamnite poti. To so male stvari, ki naredijo svet živ.
Prednosti in slabosti
Kot vsaka igra ima tudi KAKU: Ancient Seal nekaj prednosti in slabosti. Pa si jih oglejmo.
Prednosti
- Čudovit, ročno ustvarjen svet, ki vabi k raziskovanju
- Odlično uravnotežen bojni sistem z elementi RPG
- Sproščujoča glasba in vzdušje
- Prijeten občutek napredovanja brez preobremenjenosti z meniji
- Lepo delovanje na PS5 brez večjih tehničnih težav
Slabosti
- Nekaj manjših tehničnih napak
- Kamera v določenih trenutkih zna ponagajati, predvsem v ozkih prostorih
- Nekateri bossi bi si zaslužili še več mehanik ali težavnosti
Zaključek
KAKU: Ancient Seal ni popolna igra, ampak a ima nekaj, kar večje igre pogosto izgubijo in to je dušo. To je tisti tip naslova, kjer se čuti, da so ga ustvarjalci delali z ljubeznijo. Ni narejena zato, da bi sledila trendom, temveč da bi pripovedovala zgodbo o naravi, ravnovesju in pogumu.
Čeprav je njena struktura preprosta, te igra prevzame. Ni treba, da imaš na stotine orožij ali tisoč misij. Dovolj je, da stopiš v ta svet, zaslišiš veter in začutiš, da si del njega. KAKU: Ancient Seal je ena tistih redkih pustolovščin, ki ti ostanejo v spominu, ker te ne obremeni, ampak te napolni.
Za ljubitelje raziskovanja, mitologije, spokojnih trenutkov in iger, kjer šteje pot, ne cilj je KAKU pravi biser.
