Čeprav Rune Factory že dolgo velja za eno tistih serij, ki uspešno mešajo žanre sem do nove igre, Guardians of Azuma, pristopila z rahlim zadržkom. Serija je v zadnjih letih sicer ohranila osnovno formulo, a se pri vsaki novi igri sprašujem: je to še vedno tisti šarmantni, malce nerodni, a srčni svet, v katerega sem se zaljubila že pri Rune Factory 3?
No, odgovor je – skoraj. Guardians of Azuma prinaša nekaj zanimivih novosti, ki bodo zadovoljile tako dolgoletne ljubitelje serije kot tiste, ki morda v ta svet stopajo prvič. A hkrati je igra tudi dokaz, da nostalgija ni vedno dovolj in da določene mehanike zahtevajo več kot le preoblekico.
Zgodba
Dogajanje je tokrat postavljeno v deželo Azuma, ki jo je narava in magija očitno vzela pod svoje okrilje. Igralec se prebudi z izgubo spomina – klasika serije – in hitro pristane v vlogi čuvaja, katerega naloga je obvarovati svet pred nevarnimi elementi. Tokrat je zgodba nekoliko bolj razdrobljena in osebna. Nič več velikih dramatičnih preobratov na vsakem koraku, ampak počasno gradnje odnosa z okoljem, NPC-ji in samim sabo.
Čeprav mi je bil ta bolj umirjen ton všeč, bi si vseeno želela nekoliko več čustvene globine v dialogih. Nekateri stranski liki ostanejo površinski in kljub številnim pogovorom z njimi sem se večkrat vprašala, ali sem sploh naredila kaj, da bi vplivala na njihovo zgodbo.
Igranje
Mehanika igranja ostaja znana – obdeluješ zemljo, sadiš rastline, kuhaš jedi, se boriš z nasprotniki v ječah (dungeons) in skušaš preživeti čim bolj samostojno. Bojni sistem je tokrat precej bolj dodelan. Premiki so hitrejši, napadi bolj odzivni, posebne sposobnosti (t.i. “Rune Abilities”) pa dejansko vplivajo na taktiko boja. Ni več dovolj, da samo pritiskaš gumb A in upaš na najboljše – zlasti pri težjih sovražnikih in bossih.
Novost, ki me je presenetila, je sistem »Guardians«. Igralec lahko prikliče posebna bitja, ki pomagajo v boju, nudijo začasne bonuse ali celo obdelujejo polja. To doda neko strateško plast kmetovanju in borbi, ki je v prejšnjih delih ni bilo. Ne rečem, da gre za popolno revolucijo, a občutek, da nisi povsem sam na bojišču ali na polju, lepo dopolnjuje splošno atmosfero igre.
Vizualna podoba in tehnična izvedba
Tu sem malce razočarana. Switch očitno vse težje dohaja ambicije razvijalcev, in Guardians of Azuma je včasih videti precej zamegljeno. Animacije so solidne, a daleč od tiste prisrčnosti, ki jo je imela na primer Rune Factory 4 Special. Občasno zatikanje med premikanjem po večjih območjih ali nalaganju ječ me je zmotilo dovolj, da sem si želela, da bi igra izšla tudi na močnejših konzolah.
A vseeno – umetniški slog je ljubek. Barvna paleta daje občutek topline in varnosti, tudi če te ravno preganja sluzasta pošast. Glasbena podlaga je prijetna, a ne posebej zapomljiva. Po nekaj urah sem že brez slabe vesti igrala z znižano glasnostjo.
Romanca in odnosi
Romantični aspekti igre so še vedno tu in delujejo dobro, čeprav ne prinašajo nič res novega. Lahko se poročiš, ustvariš družino, gradiš odnose s prebivalci vasi, a globina teh odnosov ostaja precej plitva. Čeprav ima vsak lik svojo osebnost, se dialogi hitro začnejo ponavljati. Kar je škoda, saj bi bila ravno čustvena povezanost s svetom tista, ki bi igro dvignila na višji nivo.
Prednosti in slabosti
Tako kot vsaka igra ima tudi Rune Factory: Guardians of Azuma prednosti in slabosti. Pa si jih oglejmo.
Prednosti:
- Zanesljiva, znana formula, ki še vedno deluje
- Bojni sistem je izboljšan in bolj taktičen
- Sistem Guardians doda globino igranju
- Prijetna in umirjena atmosfera
- Kmetovanje, kuhanje, raziskovanje – veliko raznolikosti
Slabosti:
- Tehnične težave na Switchu (frame dropi, dolgi nalagalni časi)
- NPC-ji niso tako karizmatični kot v prejšnjih delih
- Vizualna podoba je nekoliko meglena
- Dialogi so pogosto površni in se ponavljajo
Zaključek
Rune Factory: Guardians of Azuma je kot skodelica mlačnega čaja: topel, domač, nekoliko otožen in idealen za mirne večere, ko si želiš nekaj znanega, ne preveč zahtevnega, a vseeno prijetnega. Če si ljubitelj serije, boš v igri užival, četudi ti ne bo dala toliko novih razlogov za navdušenje kot kakšen prejšnji del. Če pa si novinec v svetu Rune Factory, je to povsem solidno izhodišče – le pripravi se na počasnejši tempo in bolj vsakdanji pristop k fantaziji.
Ni popolna, ni revolucionarna, a zna biti prav to, kar včasih najbolj potrebujemo – pobeg v mehkejši, prijaznejši svet.
