Tomb Raider I–III Remastered – recenzija za PlayStation 5

Tomb Raider je ena izmed tistih videoiger, ki je v 90-ih zaznamovala obdobje in postavila temelje za akcijske pustolovske igre, kakršne danes poznamo. Ko je bila serija prvič izdana je bila Lara Croft hitro okronana kot ena najbolj ikoničnih protagonistk v videoigrah. Po več kot  25-ih letih, so se prve tri igre vrnile v obliki Tomb Raider 1-3 Remastered na PlayStation 5. Obljubljale pa so potovanje v preteklost z nekaj modernimi popravki.

Tomb Raider 1-3 Remastered vsebuje prve tri igre iz izvirne serije Tomb Raider, ki so bile izdane med leti 1996 in 1998. Te igre so Laro Croft postavile v vlogo arheologinje in raziskovalke. Podala se je na različne pustolovščine po svetu. Lara je na svojih pustolovščinah reševala uganke, premagovala sovražnike in odkrivala starodavne artefakte. Igre pa so bile kombinacije plezanja, streljanja in reševanja ugank, ki so postala zaščitni znak te serije.

Vse tri igre ohranjajo svojo osnovno strukturo, saj so nivoji in uganke ostali nespremenjeni. Tisti, ki so igre igrali v 90-ih so bili ob izidu veseli, da so remasterji ostali zvesti izvirnikom. To pomeni, da igrate iste nivoje, srečate iste sovražnike in rešujete iste uganke, kot ste jih nekoč. Toda za razliko od preproste ponovne izdaje, remaster prinaša nekaj novih funkcij, ki poskušajo poenostaviti in izboljšati izkušnjo.

Najbolj očitna sprememba v igri  je v vizualni prenovi. Čeprav igre ohranjajo svoje prvotne dizajne, lahko igralci kadar koli preklopijo med klasično grafiko in posodobljenimi teksturami z enim samim pritiskom na gumb. Ta funkcija igralcem omogoča, da takoj primerjajo, kako so igre izgledale v 90-ih in kako izgledajo zdaj z modernejšimi teksturami. Posodobljena grafika sicer ne spremeni temeljne arhitekture ali dizajna nivojev, vendar jim daje bolj čist, gladek videz, ki ustreza sodobnim zaslonom.

Posodobljene teksture so še posebej izrazite pri likih in okolju. Lara Croft je zdaj bolj podrobna in manj blokasta. Prav tako so izboljšani sovražniki in drugi liki. Okolja, kot so ruševine, grobnice in džungle izgledajo bolj živahno, čeprav ohranjajo svoje prepoznavne kvadrataste oblike, značilne za 90-ta.

Moramo omeniti, da kljub temu, da je v igrah posodobljena grafika, ki ponuja boljši videz, vseh težav le-ta ne reši. Zaradi omejitev izvirnih iger je kar nekaj grafičnih posodobitev videti nenaravno. Za primer poglejmo elementne nivoje: kvadratasti bloki na tleh – ti so nekoč izgledali kot del uganke, v novih igrah pa so videti kot nenavadni vizualni elementi. To definitivno ustvarja nekaj zmede, ker je težko ločiti kateri elementi so del ugank in kateri so tam za okras.

V igri so zraven grafike uvedli tudi sodobne kontrole. Igralci lahko izbirajo med klasičnimi kontrolami in bolj sodobnim načinom igra. Sodobni način igranja omogoča, da se Lara premika bolj tekoče. Stare, klasične kontrole, ki so bile značilne za 90-ta so imele precej drugačen način premikanja. Premikanje Lare po ozkih prostorih s klasičnimi kontrolami deluje precej neodzivno in težko. Mogoče še posebej to opazijo igralci, ki originalnih iger niso igrali in so bolj navajeni sodobnejših iger.

Na težave sem naletela tudi pri sodobnemu nadzoru Lare. Priznati moram, da je gibanje vseeno bilo bolj gladko, vsi nivoji v igri niso narejeni za takšno igranje. Imela sem težave, da so sodobne kontrole pogosto Lari delale težave pri skokih, ko je morala preskočiti kakšno platformo ali bi se morala oprijeti za kakšno infrastrukturo. Le-to mi je povzročalo frustracije in verjamem, da nisem bila edina.

Kljub temu, da igre ponujajo grafično posodobitev ter sodobne kontrole, igre ne ponujajo kaj več od tega. Vse tri igre so še vedno zveste svojim korenina. To mogoče predstavlja težavo za nove igralce. Morda bodo našli težave z zastarelim dizajnom ali pa ponavljajočimi se sovražniki. Sama sem igrala originalne igre iz devedesetih in moram priznati, da mi je všeč, da v novih igrah po večini niso spreminjali cutscenov. Izboljšana je bila le ločljivost, ki pa v primerjali s sodobnimi igrami, naredi to serijo še vedno staromodno.

Ob nakupu te igre prosim ne pričakovati celovite prenove kot jo je doživela Spyro Reignited Trilogy. Ta igra je bila v celoti preoblikovana, Tomb Raider 1-3 Remastered pa ohranja zvestobo izvirnikom. Kar bi mogoče kakšnega novega igralca lahko tudi odvrnilo od nakupa.

Kljub temu sem mnenja, da remasterji takšnih iger omogočajo, da jih stari igralci znova odkrijejo in jih preigrajo v bolj sodobni obliki. Lahko pa tudi privabijo nove igralce, ki so z Laro komaj pričeli in vidijo s temi remasterji, kje se je vse skupaj začelo.

Tako kot vse igre imajo tudi te nekaj prednosti in nekaj slabosti.

Prednosti:

  1. Remaster vključuje tri najbolj ikonične Tomb Raider igre, ki so oblikovale serijo in žanr.
  2. Igralci lahko kadar koli preklapljajo med staro in posodobljeno grafiko, kar omogoča nostalgičen vpogled v preteklost in hkrati uživanje v boljših teksturah.
  3. Remaster ohranja nivoje, uganke in igranje, ki ostajajo zvesta izvirnikom, kar oboževalcem omogoča, da znova podoživijo klasične pustolovščine Lare Croft.
  4. Remasterji omogočajo, da starejši igralci ponovno doživijo klasične igre, ob katerih so odraščali, z nekaj sodobnimi prilagoditvami.

Slabosti:

  1. Čeprav je bila grafika posodobljena, se dizajn nivojev ni spremenil, kar lahko sodobnim igralcem deluje zastarelo in nerodno.
  2. Sodobne kontrole niso najbolj prilagojene in to povzroča težave pri igranju, posebej ko mora Lara skočiti ali se oprijeti kakšne infrastrukture.
  3. Igra ni doživela popolne prenove kot jo je na primer Spyro Reignited Trilogy. Ponuja nam le izboljšane teksture in grafiko.
  4. Določena grafika v igrah deluje moteče v primerjavi z modernimi igrami. Zaradi tega se lahko zdijo določeni deli igre zastareli.

Tomb Raider 1-3 Remastered na PlayStation 5 je zanimiva mešanica starega in novega. Grafične posodobitve prinesejo nekaj olajšanja za sodobne igralce, ampak kljub temu ohranjajo svoje korenine. To pomeni, da bodo te igre cenili tudi tisti, ki so jih v preteklosti že igrali. Kljub temu, da remaster ne dosega popolnosti nam ponuja zadostno mero nostalgije in spoštovanja do izvirnikov. Zaradi tega pa ga naredi še bolj privlačnega za oboževalce serije Lare Croft. Če ste novi igralec v tej seriji, vas mogoče čaka težje potovanje skozi te klasične naslove. Za dolgoletne oboževalce pa bo Lara še vedno ostala kraljica pustolovskih iger.

7/10
Total Score
Good

Total
0
Shares
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Previous Post

Dragon Ball Sparking! Zero – PlayStation 5 recenzija

Next Post

The Smurfs: Dreams – PlayStation 5 recenzija

Related Posts