Teenage Mutant Ninja Turtles: Wrath Of The Mutants – PS5 Recenzija

Ninja želve, heroji, ki živijo v kanalizaciji in rešujejo človeštvo. Dobili smo novo arkadno igro, ki jo vsaj jaz osebno nisem pričakoval. Ogromno je bilo nekih adaptacij tako risank, iger in navsezadnje tudi filmov. Kljub vsemu se zdi, da so te mutirane želve še zmeraj popularne in nekako desetletja razveseljujejo tako mlajše kot starejše generacije. Glede na to, da je to zelo preprosta, kratka arkadna igra bo ta recenzija verjetno krajša od vseh mojih predhodnikov.

Wrath of The Mutants je arkadna igra, ki je dobila navdih iz daljne preteklosti, ko smo še igre igrali na arkadnih konzolah. Žal pa mogoče ta adaptacija ne pripelje med igralce to, kar bi si želel. Zabavna Co op igra, ki pa je zelo kratka in dejansko nima nobene zgodbe oziroma karkoli, kar bi igralca privabilo, da bi dejansko kupil igro.

Igra vsebuje preprosto igranje in sicer imate nekaj osnovnih napadov, premikanje po bojišču, skakanje in seveda super napade. Kadarkoli tekom igranja se vam lahko pridružijo vaši prijatelji ali družina v borbi proti sovražnikom. Vsaka soba traja približno 10-15 minut oziroma odvisno od vašega načina igranja, hkrati pa imate po vsaki narejeni sobi tudi seštevek točk, ki se lahko pojavi na listi top 10, če ste dovolj dobri.

Borba v igri, kot že rečeno vsebuje specialne napade, ki nekako “dvignejo” igro na malo bolj zanimiv nivo. Na tleh lahko najdemo različne žetone, ki lahko prikličejo naše prijatelje, da nam pomagajo premagati sovražnike, ki se trenutno nahajajo v našem vidnem polju. Lahko dobimo možnost uporabe različnega orožja ali pa iz tal poberemo različne stvari, ki jih lahko vržemo v nasprotnike. Mehanika je osnovna in je res klasična arkadna igra. Med temi različnimi orožji so shurikani, mini hladilnik, ki ga mečemo, kot bumerang in posebne dimne bombe, ki uspavajo sovražnika. Vsak izmed želvakov pa ima specialni napad, ki načeloma deluje na isti način ampak ima drugačen prikaz napada. Primer: Michelangelo ima poseben napad, kjer vrže pico v zrak in s svojim orožjem reže pico na kose in kosi letijo v sovražnika. Tako jih vse premaga.

Raznolikost sovražnikov je majhna in vsebuje igra samo osnovni asortiment le teh. Imam različne ninje, mutirane živali, robote in specialce v oblekah. Načeloma ni nekih razlik med njimi razen načina borbe in orožja, ki ga uporabljajo. Poleg navadnih sovražnikov pa imamo še glavne, ki jih je malo težje premagati ampak ne ponujajo nič zabavnega in zanimivega. Celotna igra se dogaja na isti način in tako je tudi pri sami borbi.

Igra je zabavna mogoče za nekaj ur igranja s prijatelji ali pa mlajšimi družinskimi člani, ker je dejansko dokaj preprosta in ne zahteva nobenega posebnega znanja. Za dolgo solo igranje pa na žalost ni to igra, ki bi jo priporočal. Mene ni prepričala in razen igranja z drugimi hitro postane dolgočasna. Poleg tega, da vam vse stopnje vzamejo približno dobro uro igranja pa po mojem mnenju ni vredna denarja za katerega to igro lahko kupite.

Preprosto igro ne morem priporočati in osebno nisem najbolj zadovoljen z njo. Definitivno bodo ljudje, ki so dolgoletni oboževalci mutiranih želv to igro verjetno preigravali in se mogoče določeni spomnili na preteklost ampak v današnjem času je to igra, ki bi mogoče več pričakoval od razvijalcev.

4/10
Total Score
Passably

Total
0
Shares
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Previous Post

Stellar Blade – recenzija za Playstation 5

Next Post

Dragon’s Dogma 2 – recenzija za PC

Related Posts