The Smurfs: Mission Vileaf – PS4 Recenzija

Igra Mission Vileaf, ki ga je razvil Studio OSome. To je ekipa, ki se je podpisala pod igrami Asterix & Obelix XXL2 in XXL3. Kljub nekaj napačnih korakov, ki jih razvijalci naredijo tekom “gradnje” igre, je vse skupaj narejeno dokaj solidno. Je estetsko prijetna, zabavna za igranje in presenetljivo, kar napolnjena z različno vsebino.

V zaprašenem dvorcu, kjer prebiva zlobni čarovnik Gargamel, je našeč formulo uničujoče rastline imenovane Vileaf. Ta rastlina proizvaja semena “Viletrap”, ki lahko pritegne in zapre naše male modre prijatelje. Hkrati pa so ta semena oziroma rastline nevarne tudi za gozd, saj so strupene, zlasti za polja sarsaparil. Ata smrk se odloči prositi za pomoč nekaj svojih prijateljev Smrkcev, da mu pomagajo najti sestavine za protistrup, ki bo ozdravil vse že zastrupljene rastline. Zahvaljujoč Smurfizerju, izumu Zvitega, se odpravite na pustolovščino, da poiščete sestavine in osvobodite svoje prijatelje in hkrati rešite še celo zelenje okoli vaše vasi.

Za to zelo pomembno misijo bodo igralci prevzeli nadzor nad ekipo Smrkcev, ki vključujejo Bistri, Smrketo, Glavco in kuharja. Naši junaki se lahko zanesejo samo na zelo priročno orodje Smurfizer. Smurfizer vam omogoča, da se znebite sovražnikov, na katere naletite tekom misij, zdravite lahko rastline, ki so bile prizadete iz strani Vileaf, pa s Smurfizerjem lahko tudi skočite veliko višje, drsite po zraku in se potapljate. Res vsestranska zadevca.

Dejansko dejanje obnove rastlin v Misiji VIleaf je precej sproščujoče. Preprosto držite desni sprožilec, da sprostite razpršilo in zaplate rjave, prizadete trave se bodo ponovno obarvale zeleno, kar vas hkrati tudi nagradi z majhno količino valute, ki jo lahko uporabite. Kljub temu, da bi z veseljem se sprehajal okrog vasi in preprosto obnavljal zelenje okrog naše vasi, ampak je sama igra veliko več kot samo to. Obstajajo bitja, ki jih prizadene Vileaf in jih je potrebno premagati, nevarni in zahtevni odseki platforme in tudi smrkci, ki jih je treba rešiti.

Igranje igre je čudna izkušnja. Težko bi našli nekoga na planetu, ki še ni slišal za Smrkce, ampak vprašanje, ki se mi poraja je, ali so komu dejansko res všeč? Prepoznavni so kot Garfield ali pa Simpsoni, pa vendar ste že kdaj srečali nekoga, ki bi trdil, da je oboževalec Smrkcev? Sama igra tega definitivno ne bo spremenila, čeprav si želim, da bi nas bilo več.

Ne gre za to, da je razvijalcem vseeno, ampak kako oživeti svet Smrkcev, ko je svet tako brez življenja? To je kup malih modrih človečkov v klobukih, ki jih opredeljuje ena sama lastnost – Nekaj, kar je Sneguljčica imela desetletja prej in še boljše je izpadlo.

Ker poleg “Brainy is the smart one” ni prave osebnosti, se liki počutijo dolgočasni in zamenljivi. In sama igra zavzema isto idejo – Narejena za odrasle, da kupujejo za otroke, ne pa za otroke same – se zdi vse precej osnovno in bedno, že videno.

Težko je povzeti igro, ker če imate majhne otroke in se hkrati spomnite Smrkcev iz svojega otroštva, je to verjetno igra za vas. Je kaj dobra? Nekako. Spominja me na otroško igračo narejeno na Kitajskem ali v Afganistanu in cenen plastike, ki ni nič več, kot le igrača. Igranje je dokaj prijetno, čeprav popolnoma neambiciozno.

Dovolj “platformiranja” z besedami. Pojdimo malo na samo igralnost igre. Potovanje po svetu je lahko zapleteno, in glede na to, da je to igra, namenjena predvsem mlademu občinstvu, se sprašujem, ali so razvijalci občasno izgubili ciljno publiko iz svojega vidika. Dolge vrzeli pogosto zahtevajo natančno uporabo skakanja in drsenja po zraku, kar lahko pomeni zapleteno procesiranje gumbov na vašem krmilniku. Za mlade igralce se lahko to izkaže za precej zahtevno nalogo.

Boj je lahko tudi po nepotrebnem frustrirajoč, tudi pri lažjih težavnostih. Pri osnovnih sovražnikih je potrebno aktivirati vaše orožje in ga imeti aktivnega kar nekaj časa, da jih premagate. Na druge je treba skočiti in jih nato razstreliti. Če se borite proti posameznim skupinam sovražnikov ali samo proti peščici 2 ali 3 sovražnikov potem ne bi smeli imeti probleme. Toda nekateri boji v vas zapodijo več različnih vrst sovražnikov, kar pomeni, da se boste zelo težko izognili njihovim napadom.

Te majhne frustracije pa pomenijo, da je igra – kljub temu, da je namenjena otrokom – popolnoma pripravljena, da pritegne tudi odrasle. Če ste ljubitelji 3D platformiranja, ne glede na vašo starost, boste verjetno uživali v igranju te igre. Produkcijske vrednosti so vseskozi visoke, z impresivno sliko in dobro audio igro. Vsako področje sveta je videti lepo in raziskovanje vam bo verjetno v veselje.

Zahvaljujoč barvitemu, dobro oblikovanem svetu, zahtevnim odsekom platformiranja in dokaj privlačnemu igranju se igra, utrdi, kot ena solidnih 3D platformerjev. Za mlajše igralce pa je to še zmeraj lahko malo prezahtevna igra, kar pa pomeni, da je hkrati pripravljena tudi za bolj odraslo publiko.

6/10
Total Score
Normal

Total
0
Shares
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Previous Post

Life is Strange: True Colors – PS5 Recenzija

Next Post

Football Manager 2022 RECENZIJA

Related Posts