Končno smo dočakali tako zelo težko pričakovano igro Cyberpunk 2077. Po skoraj desetletju po prvi napovedi izjemno ambiciozne igre razvijalca CD projekt smo le prispeli v Night city.
Igrate kot V, kibernetsko okrepljen ulični “mercenary”, ki se želi uveljaviti v teh temačnih, bednih, hudobnih ulicah. Prevzamete različne misije, ki vključujejo asasinacije, infiltracije in po vaši želji tudi stari dobri guns blazing. Misije vam dodelijo podzemne tolpe, ki so oblikovale temačne in nevarne ulice v Night Cityu. Medtem ko poskušate ukrasti vrhunski biočip mogočni korporaciji, ki je strah in trepet mesta, si ga vsadite v svojo glavo in se nevede okužite z digitalnim duhom mrtvega rockerja in anarhista Johnnyja Silverhanda (Keanu Reeves). Če vam ga ne uspe spraviti iz svoje glave vam preostane samo še smrt.
Do tega dela nekje bi lahko rekli, da poteka zanimiv “tutorial”, ki traja dobri 2 do 3 ure, če si vzamete čas. Od tukaj dalje ste pa na divji vožnji po temačnem Night Cityu, ki ponuja ogromno dogodivščin, misij in različnih stranskih nalog. Obstajajo temačne korporacije, hekerji oblečeni v dežne plašče in robotski seksualni delavci; obstajajo futuristični “penthousi” katere lahko raidamo in visokotehnološki objekti za infiltracijo. V glavnih misijah se premikate skozi zapleteno zgodbo, prepleteno z zanimivimi liki – assassini, kiber-kirurgi, neusmiljenimi lastniki klubov – in na vaši poti pridete do resnično ganljivih trenutkov, ko vzpostavljate odnose z zavezniki in sovražniki.
Igralnost…
Medtem, ko vas v vlogi plačanca čakajo zanimive misije, novi problemi in razne dogodivščine je potovanje skozi Night City skoraj tako impresivno, kot ciljna destinacija. Po mestu se lahko premikate z različnimi “prevoznimi sredstvi”. Od raznih avtomobilov in motorjev, do vaših lastnih nog in seveda imamo tudi postaje za hitro potovanje.
Zgodba je eno področje Cyberpunka 2077, ki deluje kot tradicionalna izkušnja triple A igre. Čeprav tudi to ni tehnično brezhibna izkušnja, je vsekakor najmočnejše področje v igri glede stabilnosti in kakovosti. Potovanje vašega karakterja je tisto, ki je za igralca zelo osebno. Od prijateljev, ki jih pridobijo, do sovražnikov, ki jih iztrebijo, se glavna pripoved počuti tako živa in se brez težav razveja v neobvezno vsebino. Z vsako glavno zgodbo zraven pridobimo še neskončno stranskih misij, ki so vsaj toliko zanimive in zabavne, kakor glavna zgodba.
Ta isti pripovedni slog se poraja skozi celotno igro in daje igralcem priložnost, da se potopijo v zgodbe, ki bi lahko prav tako služile kot glavna pripoved v kateri koli drugi igri. Čeprav večina Cyberpunka 2077 potrebuje resno pomoč, nepozabni liki to področje resnično odlikujejo.
Combat je fantastičen (malo težaven dokler se ne navadite), združuje akcijsko prvo osebno streljanje s podrobnim in zelo koristnim sistemom za prilagajanje in napredovanje likov. Streljanje je tekoče in hitro. Vsako kroglo, vsak zadetek začutite z odlično spremljavo bojnih zvočnih posnetkov. Lahko stečete v sobo in z uničujočimi raketami, vgrajenimi v zapestja, izbrišete skupino sovražnikov. Manipuliranje s tehnološkimi instrumenti v sobi in okoli nje, da bi ustvarili diverzije, prisilili sovražnike, da napadajo drug drugega ali pa samo na daljavo eksplodirajo eno od svojih granat.
Čeprav sem večino svojega časa namenil, da sem se boril s pristopom “guns blazing”, obstaja pa tudi ogromen skill tree, ki je bil sprva nekoliko brez možnosti. Če pogledamo šest različnih atributov in priložen dolg seznam “perkov”, ki jih je treba odkleniti. Sestavljen iz manjših izboljšav in pasivnih nadgradenj, me prav nič ni fasciniralo. Po nekaj urah raziskovanja Nočnega mesta, opravljanja stranskih misij in lova na člane tolp se je sistem začel širiti s hitrostjo, ki je nisem pričakoval.
Moja prvotna zasnova karakterja je bila majhna mešanica stealth in streljanja, toda ko sem raziskoval več predelov Nočnega mesta in dobil več predmetov za uporabo in nadgradnjo, sem opazil harmonijo med sistemom za napredovanje karakterja, kibernetskimi spremembami in arzenalom orožij ter opremo, ki jo najdete. Vsak se prilega določenim načinom gameplaya kot skrbno izdelana sestavljanka.
Cyberpunk 2077 združuje svobodo pristopa Assassin’s Creed, saj ima skoraj vsaka misija več različnih možnosti napada, s futuristično oblikovano tehniko iz iger Watch Dogs, ki V-ju omogoča manipulacijo z napravami in nadzor varnostnih kamer. Ta različen slog pristopa ohranja igro svežo od začetka do konca.
Grafičnost…
CD PROJEKT RED je neverjetno opravil s cyberpunk vizualnimi elementi in gradnjo sveta. Na stranskih ulicah stojijo utripajoče neonske luči, vsaka oseba, na katero naletite, je spremenjena, izboljšana in prilagojena. Vsako vozilo pa polno sprememb in tehnoloških nadgradenj. Vsaka regija, vsaka ulica in vsaka stranska ulica Cyberpunk 2077 je vizualni praznik, ki jo je treba raziskati – čeprav je včasih ta praznik videti, kot da spada v obdobje PlayStation 3. Od temačnih ulic, napolnjenih z odvisniki od drog in nezaželjenih brezdomcev, do živahnih trgov, kjer trgujejo z vsem, je Cyberpunk 2077 na površju absolutno užitek. Vsaj na začetku.
Ko enkrat spraskate površino, tisto, kar se zdi živahni svet cyberpunka, hitro postane zelo nerodno oblikovana zmešnjava. Za vsako fino podrobnost, za vsako realistično animacijo, za vsak posamezen napor razvijalca, da igralca potopi v to okolje, obstaja ducat problemov, ki spodkopavajo vsako posamezno. Liki, ki stojijo v zraku, sedijo na stolih, ki ne obstajajo, stojijo v položaju T, vozila izginjajo skozi tla ali se dvigajo v nebo. Igra se redno sesuje, ogromno različnih hroščev, ki pa vsaj zame ta trenutek še niso bili deal breaker.
Vendar je nemogoče zanikati, da mi je igra zelo všeč in da sem se tako zabaval v 30 – 40 urah, ki sem jih igral. Ko igra deluje in teče po načrtih, Cyberpunk združuje najboljše pripovedovanje zgodb, najboljše oblikovanje likov in najboljše ustvarjalne usmeritve, ki jih že dolgo nisem videl v igrah odprtega sveta. Ja, igra je polna hroščev, polna znakov nedokončanja igre in ni za vsakogar v trenutnem stanju. Če pa imate potrpljenje, je to še vedno ena od najboljših futurističnih iger odprtega sveta.
Zaključek
Tako, kot je, mislim, da vam Cyberpunka 2077 ne morem priporočiti, če ga nameravate igrati na konzolah zadnje generacije, vsaj ne zdaj. Na podlagi lastnih izkušenj z igranjem igre na PlayStation 5 še vedno mislim, da bi vam bilo bolje, da zdržite do leta 2021.
Za zdaj je Cyberpunk 2077 na konzolah – torej na konzolah nove generacije, dobra igra. Pogosto gre za resnično izvrstno igro, s katero sem se ogromno zabaval. Verjamem, da bom še veliko ur posvetil raziskovanju izvrstno narejenega Night City in dokončanju vseh misij, ki so, roko na srce zabavne. Vendar se nikoli ne bom znebil občutka, da bi lahko igra izšla v veliko boljšem stanju, če bi CDPR le dobil čas in prostor, da lahko v miru dokončajo igro.
(+) Zgodba in karakterji
(+) Combat in stealth gameplay
(-) Optimizacija (ki je ni) igre
(-) Veliko hroščev in erorrjev
