Ko sem izvedel, da bom lahko preigral igro Split Fiction, ki jo je razvilo podjetje Hazelight Studios, sem bil neizmerno navdušen in pripravljen na noro dogodivščino. Na srečo imam prijatelja, ki je navdušenec takega žanra igre in moram priznati, da sva bila oba navdušena od samega začetka. Hazelight Studios so že znani po svojih inovativnih kooperativnih igrah, kot je recimo It Takes Two. Že samo zaradi tega sem imel kar visoka pričakovanja in res upal, da bodo nadaljevali trend dobrih kooperativnih iger.
Split Fiction je akcijsko-pustolovska igra, kjer je možno izključno kooperativno igranje. Vsak igralec prevzame vlogo ene od karakterjev in sicer Mio ter Zoe. Oba karakterja združuje navdušenje nad pisanjem zgodb, ki pa so po nesrečnih dogodkih znajdeta ujeti v njunih idejah. Igra ponuja raznolike svetove, ki se med seboj izmenjujejo. Lahko smo v futurističnem svetu, kjer se izogibamo laserjem, bežimo pred izstrelki sovražnikov ali pa se znajdemo v malo bolj »umirjenem« svetu vilinov, zmajev in še marsikaj. Obe glavni vlogi imata svoje ideje in ljubezen do svojega stila in žanra pisanja. V glavnem sta glavna žanra ali fantazija ali pa znanstvena fantastika.
Posebnost te igre je tudi možnost kavč kooperativnega igranja in sicer lahko združite moči v živo s svojo družino, prijatelji ali boljšo polovico. Hkrati pa je na voljo tudi Friend’s Pass, ki omogoča igranje igre s prijateljem ne glede na to kje se nahaja oziroma ali je igro sploh kupil.
Rayvoj in čustvena globina prijateljstva
Da povem malo več o obeh protagonistkah. Mio je ena od dveh glavnih junakinj zgodbe. Je oseba, ki se že od samega začetka izkaže za zelo introvertirano osebo in hkrati odločno, da bo na vsak možen način prišla do potrebnega denarja, da bi pomagala očetu, ki se bori za življenje v bolnišnici. Njene zgodbe se odvijajo v svetu znanstvene fantastike, ki spominjajo na futuristična mesta polnih robotov, zanimivih orožij in moči. Vsaka zgodba oziroma simulacija ponudi nove sposobnosti za oba karakterja in so ob vas tekom igranja določene stopnje.
Na drugi strani imamo Zoe, ki je popolno nasprotje Mio in sicer je oseba polna karizme, optimizma in je mogoče na trenutke celo malo preveč odprta in zgovorna. Sanja o tem, kako bi postala uspešna pisateljica in bi osrečila svojo družino. Zoe je oseba, kjer njene zgodbe večinoma temeljijo na fantaziji in so polne neke čarobnosti, vilinov, mitoloških bitij in zanimivimi bitkami. Kljub njunim razlikam se morata združiti in sodelovati, da bosta lahko zbežali iz svojih zgodb ter se osvobodili.
Igranje, ki hkrati združuje in ločuje
Mio in Zoe sta bili povabljeni, da bi preizkusili futuristično eksperimentalno napravo, ki naj bi vse vaše napisane in še ne napisane ideje spremenili v neko realnost. Obe protagonistki imata svojo željo in ambicijo, zakaj sta se sploh prijavili na takšen eksperiment. Na eni strani imamo osebo, ki jo zanima samo denarna nagrada in na drugi osebo, ki se želi uveljaviti v svetu pisateljev in zgodb.
Rader Publishing, podjetje, ki je odgovorno za nastanek tega programa in naprave se na skriti način trudi priti do bogatih idej in zgodb vseh članov eksperimenta. In čeprav je Mio tihe narave in si želi samo eno stvar je postala zelo hitro sumničava. V neprimernem trenutku na neprimernem mestu se zgodi, da se obe glavni junakinji združita v enem balonu in tako pridemo do prvih korakov v tej prelepi zgodbi. Ker naprava sama po sebi ni napravljena za dve osebi hkrati se začnejo njune zgodbe med seboj prepletati. Njuna naloga oziroma naša postane ta, da pridemo do konca vsake zgodbe in hkrati čim bližje koncu celotne igre.
Med igro, kot že rečeno se svetovi izmenjujejo in vsak svet predstavlja zgodbo posamezne pisateljice. Tekom reševanja ugank, platformiranja in borbe proti zlu, začnemo opazovati in spoznavati oba karakterja. Na začetku tako različni ampak na koncu mogoče najboljši prijateljici? Razvoj obeh oseb je neverjetno natančno in lepo napisano. Čeprav subtilno lahko vidimo pri vsakem pogovoru in dogodkih ta pomemben razvoj njunega sodelovanja in prijateljstva. Čustva, energija in mogočnost pravih besed ob pravem trenutku izraža prav posebno vez.
Trudim se, da ne pokvarim vašega igranja igre s tem, da bom povedal preveč ali pa mogoče nekaj, kar si ne bi želeli slišati ampak pisanje o obeh zvezdah igre je res nekaj posebnega.
Dinamično igranje in presenetljiva izkušnja
Split Fiction je igra, ki je zasnovana za dva igralca, ki ponuja zanimivo in raznoliko igralnost ter mehaniko igranja. Mehanika igranja se spreminja glede na svet ter določene dele vsake zgodbe. Sodelovanje in komunikacija je ključnega pomena saj boste le tako lahko rešili vse uganke, nadaljevali po zgodbi in prišli do konca. Vsaka uganka, platforma in borba hkrati razdeli ampak združi oba igralca. Povezovanje raznih sposobnosti ter hkratno aktiviranje določenih zank je ključnega pomena in lahko marsikoga pripelje do roba obupa.
Meni osebno je bil najbolj »beden« del igre, ko se je za trenutek svet spremenil v ogromen in nevaren pinball. Ena oseba nadzira ploščke s katerimi udarjate žogo, ki je dejansko druga oseba in se hkrati lahko premika ter dodatno uporablja še svoje sposobnosti. Biti odvisen od sposobnosti in komunikacije drugega igralca je lahko na nek način zelo boleča ali pa zabavna stvar. Načeloma so kontrole zelo odzivne in preproste za igranje. Nikoli nisem dobil občutka, da sem prišel s prijateljem v situacijo, ki je neznosna ali celo nemogoča.
Poleg tega igra ponuja tudi različna preoblikovanja, ki vam nudijo različne možnosti in so potrebna za reševanje ugank ter zanimivih borb. Če smo že pri borbah je večino dokaj preprostih ampak dovolj zanimivih. Najhuje je verjetno to, da se med borbami ogromno dogaja na ekranu in med tem, ko se vi izmikate izstrelkom, laserjem, bombam in udarcem, morate hkrati spremljati in aktivirati določene napade in pasti, ki so odvisni od obeh igralcev.
Interakcije so zelo lepo narejene in tudi celotno igranje je potekalo zelo gladko. Vsak gib je zelo odziven in hkrati tudi natančen. Split Fiction pa ponuja tudi možnost različnih nastavitev, ki vam lahko olajšajo igranje do neke mere. Lahko si spremenite tipke po vaši mili volji, prihranite življenjsko dobo igralnega ploščka s tem, da si nastavite določene akcije samo z držanjem gumba in ne s prekomernim tipkanjem po istem gumbu. Je bilo pa znotraj igre opaziti veliko nekih zanimivih podobnosti drugih iger. Se mi dozdeva, da je bila dejansko vsaka zgodba vpogled v pretekle igre, ki smo jih igrali in priznam, da sva s prijateljem zmeraj našla neko igro, ki naju je spominjala na določene dela zgodb.
Zaključek: Pot do igre leta?
Split Fiction je nedvomno igra, ki izstopa v vseh pogledih in bi se mogoče lahko borila celo za igro leta. Vrhunski razvoj likov in dejansko zelo čustvena zgodba me je pripeljala do tega, da sem se stežka odcepil od igre. Kljub nekaterim zahtevnim trenutkom, ki lahko privedejo igralce do frustracij pa je bilo celotno igranje izjemna izkušnja. Definitivno si zasluži vse pohvale.
