Ko sem izvedela, da prihaja Borderlands 4, sem skoraj poskočila od navdušenja. Ta serija mi je res prirasla k srcu – vse tri dele sem preigrala po dolgem in počez, pa mi še vedno ni bilo dovolj. Vsak je imel svoj čar: prvi me je navdušil z noro mešanico humorja in akcije, drugi me je povsem zasvojil z zgodbo in ogromno vsebine, tretji pa mi je dal tisti občutek, da Gearbox res razume, kaj si oboževalci želimo. Zato sem četrti del pričakala z velikim pričakovanjem … ampak tudi z malo nervoze. Bo še vedno tisti pravi Borderlands, ki ga obožujem, ali pa bo šel predaleč v eksperimentiranje?
Tudi tokrat je igro razvil Gearbox Software, izdal pa 2K Games. In že po prvih urah igranja se vidi, da so hoteli narediti nekaj več – večje, bolj odprto, modernejše. Ampak hkrati so ohranili tisto pravo norijo, humor in občutek, da je orožja vedno premalo, pa čeprav ga imaš poln nahrbtnik.
Borderlands 4 je izšla 12. septembra 2025, na voljo pa je za PlayStation 5, Xbox Series X/S, Nintendo Switch 2, GeForce Now in seveda za PC.
Svet v igri Borderlands 4
Največja sprememba v Borderlands 4 je, da so planeti zdaj zasnovani bolj odprto. Ni več tako jasno ločenih območij z dolgimi nalagalnimi zasloni kot v preteklosti. Zdaj vse deluje bolj tekoče, raziskovanje pa je bolj nagrajeno. Ko sem prvič stopila na Kairos, sem dobila občutek, da sem v igri, ki me želi resnično spustiti na prosto in me spodbujati k odkrivanju skritih kotičkov. Povsod najdeš nekaj malega ali je to skriven zaklad, zanimivo mini-nalogo ali pa kak noro orožje, ki ti obrne način igranja na glavo.
A ob tem pride tudi problem. Včasih imaš občutek, da je svet velik samo zato, da je velik. Ko sem hodila od ene naloge do druge, se je nekajkrat zgodilo, da sem se izgubila ali da je bila pot po nepotrebnem ovinkasta. Nekateri markerji za naloge so bili malo zmedeni, kar te zna razjeziti, sploh če si v akciji in hočeš hitro napredovati. Vseeno pa ne morem zanikati, da mi je občutek svobode izjemno všeč in sem vesela, da je igra narejena tako.
Zgodba in liki
Zgodba v Borderlands 4 me ni presenetila s kakšno posebno globino, a po pravici povedano je tudi nisem pričakovala. Borderlands nikoli ni bil RPG, kjer bi me zanimale življenjske dileme likov. Igre so bile vedno mešanica bizarnosti, humorja in akcije. Tokrat pa se mi je zdelo, da so šale in humor bolj uravnoteženi kot v tretjem delu, kjer so včasih šle malo predaleč.
Tokrat nas igra popelje na Kairos, zaporniški planet, kjer vlada The Timekeeper. To je diktator, ki s svojo vojsko terorizira prebivalce. Njegova vizija prihodnosti je temačna, saj želi izkoristiti moč časa, da bi si podredil celoten sistem. Seveda pa niso vsi pripravljeni kloniti. Proti njemu stojita Crimson Resistance in tudi brutalna Ripper army, ki sicer nista ravno zaveznika, a imata skupnega sovražnika.
V igri lahko izbiramo med štirimi Vault Hunterji:
- Harlowe – nekdanja vojakinja, ki prisega na kombinacijo orožja in taktičnih pripomočkov; njen slog je bolj strateški.
- Vex – kaotični, eksplozivni norec, ki prisega na mine, granate in razstreljevanje vsega, kar pride preblizu.
- Rafa – gibčen in hiter borec, ki stavi na akrobacije ter napade od blizu, skoraj parkour slog igranja.
- Amon – skrivnosten lik, ki uporablja tehnologijo in mistične elemente za nadzor prostora; odlična izbira, če ti je všeč bolj podporna, taktična igra.
Liki so tipični za igro. So ekscentrični, čudaški in pogosto preveč glasni, a ravno zato jih imam rada. Nekateri stranski liki so res posrečeni in njihove naloge so mi bile pogosto bolj zabavne kot glavna zgodba. Vseeno pa moram priznati, da so nekateri dialogi preveč površni in včasih zgolj izgovor za to, da se spet lahko streljaš skozi goro sovražnikov.
Čeprav zgodba morda ni glavni razlog, zakaj bi kdo igral igro, so trenutki, ko me je presenetila. Bodisi z nepričakovanim preobratom, bodisi z res posrečenim dialogom. In teh trenutkov je bilo dovolj, da nisem klikala »skip«, ampak sem si dejansko vzela čas in poslušala.
Orožja
Največji razlog, zakaj se znova in znova vračam v Borderlands, so orožja. V štirki je ta občutek še bolj močam. Količina orožij, modifikacij in naključnih lastnosti je naravnost nora. Nikoli ne veš, kaj bo padlo iz sovražnika, in velikokrat se zgodi, da najdeš orožje, ki je na papirju kar precej povprečno, v praksi pa ti popolnoma spremeni slog igranja.
Nova mehanika gibanja (dvojni skok, plezanje in večja vertikalnost) prinese tudi svežino v igranje. Ko to združiš še z orožij to pomeni, da je boj postal bolj dinamičen kot kadarkoli prej. Zdaj res lahko kombiniraš gibanje in streljanje, kar prinese zelo kaotične, a tudi zelo zabavne boje.
Vizualna podoba
Borderlands je vedno imel svoj prepoznaven stil in tudi v četrtem delu tega niso spremenili. Še vedno imaš tisti stripovski videz, ki mu da posebno osebnost in zaradi katerega se igra loči od vseh drugih streljačin. Sam stil je že skoraj brezčasen, ker ne stavi na ultra realistično grafiko, ampak na barvitost in pretiravanje.
Na PS5 pa ta vizualna podoba pride še bolj do izraza. Barve so žive, planeti res dihajo z vsemi detajli in vsak kotiček ima svojo osebnost. Vse skupaj izgleda čisto noro, ko se znajdeš sredi puščave, kjer na horizontu sveti sonce, ali pa v kakšni temačni džungli, kjer te obkrožajo mesojede rastline. Efekti pri orožjih so še en highlight – res imaš občutek, da je vsako orožje svoje malo umetniško delo, od žarečih laserskih pušk do orožij, ki kar bruhajo eksplozije.
Kar mi je bilo najbolj všeč, je to, da igra kljub kaosu na zaslonu ostane pregledna. Včasih se sicer zgodi, da je vsega toliko, da ne veš več, kdo te napada in od kod, ampak to je pač Borderlands. Organiziran kaos.
Kooperacija in online igranje
Ena izmed največjih čarov Borderlands 4 je seveda možnost igranja z drugimi. Čeprav lahko igro mirno igraš solo, hitro ugotoviš, da se pravo veselje začne, ko se povežeš s prijatelji. Na PS5 lahko povabiš ekipo prek PlayStation Networka, vse skupaj pa deluje gladko in brez večjih težav.
Najboljše pa je to, da igra podpira cross-play – kar pomeni, da ni pomembno, ali je tvoj prijatelj na PC-ju, Xboxu ali celo na Switchu 2. Vsi ste lahko v isti ekipi, brez tistih nadležnih omejitev, ki so bile nekoč samoumevne. To naredi igro precej bolj dostopno in odpira možnost, da imaš res pisano druščino prijateljev naenkrat v partiju.
Če pa kdaj nimaš nikogar za igrat, se lahko povežeš tudi z naključnimi igralci online. Seveda ni isto kot s prijatelji, a še vedno je dober način, da hitro prideš do pomoči pri kakšnih težjih bossih.
Prednosti in slabosti
Kot vsaka igra ima tudi Borderlands 4 nekaj prednosti in slabosti. Pa si jih oglejmo.
Prednosti
- Ogromen nabor orožij je še bolj raznolik kot v prejšnjih delih, vsako najdeno orožje prinese novo presenečenje.
- Dinamična igralnost kot so dvojni skoki, plezanje in hitrejše gibanje naredijo boje bolj tekoče in zabavne.
- Humor in slog je še vedno nora mešanica šale, absurda in akcije, ki serijo dela edinstveno.
- Odprt svet v igri. Planeti so večji in raziskovanje je nagrajeno s skrivnostmi in dodatnimi nalogami.
- Stabilna izkušnja na PS5 – kratki nalagalni časi, super vizualni učinki in gladko delovanje.
Slabosti
- Svet je včasih prazen – občasno deluje, kot da je raztegnjen samo zato, da je večji.
- Uporabniški vmesnik pri primerjavi orožij je nepregleden, številke in ikone so kaotične.
- Dialogi in liki niso vedno dovolj globoki, včasih delujejo kot izgovor za streljanje.
- Tehnične težave – občasni padci FPS
- Težavnostni skoki v zadnjem delu igre so lahko frustrirajoči, če nisi pripravljen na resne izzive.
Zaključek
Kot dolgoletna oboževalka serije lahko rečem, da me Borderlands 4 ni razočaral. Res je, da ima svoje napake. A tisto, kar šteje, je še vedno tam: noro orožje, kaotična akcija, humor in občutek, da nikoli ne veš, kaj te čaka za naslednjim vogalom.
Borderlands 4 je igra, ki jo priporočam vsem, ki imate radi akcijo, humor in noro zbiranje loot-a. Če ste oboževali prve tri dele, boste tu dobili nadgradnjo skoraj vsega, kar je serijo naredilo posebno. Če pa v serijo vstopate prvič, je to odličen uvod v svet, kjer velja le eno pravilo: več orožij je več zabave.
