Death Stranding 2: On the Beach – recenzija za PlayStation 5

Po petih letih čakanja se Hideo Kojima vrača z nadaljevanjem ene najbolj polarizirajočih iger prejšnje generacije. Death Stranding 2: On the Beach ni zgolj nadaljevanje, ampak razširitev norega, bizarnega, a hkrati srčno intimnega sveta, ki smo ga prvič spoznali leta 2019. Čeprav ostaja zvesta svojemu ekscentričnemu DNK-ju, igra uvaja nove mehanike, likovno estetiko in tematike, ki bodo razdelile občinstvo še bolj kot prvi del. In prav v tem je njena moč.

Igra Death Stranding 2: On the Beach je izšla 26. junija 2025 kot ekskluziva za PlayStation 5, kjer ponuja tudi izboljšano izkušnjo za tiste, ki bodo igrali na konzoli PS5 Pro.

Svet po razpadu (spet)

Zgodba se nadaljuje tam, kjer smo ostali, a s pomembnim obratom. Sam Porter Bridges (znova v vlogi Norman Reedus) ni več samo kurir z nahrbtnikom polnim paketov. Zdaj je nekakšen simbol povezovanja preostalih fragmentov človeštva. A povezovanje v igri On the Beach ne pomeni več samo fizičnega dostopa. Zgodba tokrat posega v globlje, bolj metafizične razsežnosti. To so vprašanja identitete, smrti, časa in obstoja so osrednji motivi.

Zgodba igre Death Stranding 2: On the Beach se odvija nekaj časa po zaključku prvega dela in nas tokrat popelje v povsem nove, vizualno in tematsko raznolike pokrajine. Na začetku se Sam Porter Bridges znajde v razrušeni Mehiki, kjer skupaj s Fragile skuša vzpostaviti temelje nove povezovalne mreže in ponovno obuditi upanje med razpršenimi preživelimi.

A dogodki hitro zavijejo v nepredvidljivo smer, kar pripelje Sama na drug konec sveta  v osrčje Avstralije. Tam ga čakajo še bolj zahtevni izzivi, saj mora v krutem, a dih jemajočem okolju povezati izolirane skupnosti, raziskati nove grožnje in se soočiti z lastnimi demoni. Avstralska divjina ni le ozadje, ampak dejaven element igre, ki je polna nevarnosti, novih oblik BT-jev in skrivnosti, ki korenito pretresejo razumevanje sveta, ki smo ga spoznali v prvem delu.

Med tem potovanjem Sam vse bolj razume skrivnostni pojav, znan kot Death Stranding, in postopoma odkriva resnico o izvoru Lou.

Prehod med celinami prinaša svež občutek raziskovanja in še globljo simboliko povezovanja v razdrobljenem svetu. Lokacije niso samo lepa kulisa. So živa in nevarna prizorišča, ki igralca ves čas izzivajo.

Čeprav se nekaterim morda zdi zaplet preveč mističen ali celo pretenciozen, se v njem skriva iskrena človečnost. Kojima se ponovno poigrava z mejo med življenjem in onkraj, ampak tokrat bolj samozavestno, z manj razlaganja in več zaupanja igralcu, da bo povezal pike sam.

Mehanika hoje, boja in mostov

Ena izmed največjih kritik prve igre je bila, da je bila simulator hoje. V nadaljevanju je hoja še vedno ključna, vendar mnogo bolj dinamična. Pokrajine so bolj raznolike, potovanje bolj kompleksno, a tudi bolj nagrajujoče.

Boj je doživel popoln preobrat. Čeprav še vedno ni osrednji element igre, je tokrat bolj intuitiven in strateško globlji. Orožja temeljijo na kvantni snovi, ki jo Sam pridobiva iz interakcije z morskim robom, skrivnostnim prostorom med življenjem in smrtjo. Dodane so tudi spremljevalne enote, ki temeljijo na AI spremljevalcih. Eden od njih je BB, zdaj v novi, odraslejši obliki. Njegova vloga ni le narativna, ampak tudi taktična.

Tehnološki napredek in umetniška vizija

Igra Death Stranding 2: On the Beach temelji na Decima engine, kar ji omogoča vrhunsko vizualno dovršenost. Ta grafični pogon skrbi za izjemno realistično upodobitev okolja, gladke animacije ter bogate detajle, ki skupaj ustvarjajo edinstven in poglobljen igralni svet. Prav uporaba Decime je ena izmed glavnih razlogov, da igra ponuja skoraj kinematografsko izkušnjo med samim igranjem.

Grafične sposobnosti igre Death Stranding 2: On the Beach so impresivne in postavljajo nove standarde za vizualno pripovedovanje v videoigrah. Igra deluje na PlayStation 5 in PlayStation 5 Pro s podporo za 4K ločljivost, dinamično osvetlitev in ray tracing učinke, kar ustvarja izjemno realistično in hkrati sanjsko atmosfero. Vsaka kaplja dežja, odsev v vodi ali meglica ob obali deluje neverjetno naravno, skoraj otipljivo. Obrazi likov so upodobljeni z osupljivo natančnostjo. Od drobnih mišičnih premikov do iskric v očeh. Animacije so tekoče, svet je podrobno izrisan in prehodi med igranjem ter vmesnimi prizori so skoraj neopazni, kar daje občutek popolne filmske tekočnosti. On the Beach ni le tehnični dosežek, ampak je vizualna umetnina.

Moram omeniti, da ko sem prvič vklopil novo igro Death Stranding 2: On the Beach, me je grafika naravnost osupnila. Imel sem občutek, kot da ne igram igre, temveč gledam vrhunsko posnet film.

Tudi zvok si definitivno zasluži posebno omembo. Glasbena spremljava temelji na sodelovanju z Woodkid in še dodatnimi umetniki, katerih skladbe segajo od melanholičnih tonov do postapokaliptičnih zvočnih kolažev. Glasovna igra je izvrstna. Osebno meni morda celo bolj kot v prvem delu. Menim, da je razvoj likov v drugem delu doživel občuten napredek. Ne le v pripovednem smislu, temveč tudi na čustveni ravni, saj so njihova doživljanja zdaj še bolj pristna in globoko človeška.

Prednosti in slabosti:

Prednosti:

  • Zgodba, ki vztraja pri svoji ekscentričnosti in ne išče kompromisov. Igra te bodisi posrka bodisi odbije. In ravno to jo loči od generičnih blockbusterjev.
  • Izjemna vizualna in zvočna prezentacija, ki zgradi atmosfero, kakršne ne ponuja nobena druga igra.
  • Napredne mehanike raziskovanja, kjer vsak korak nekaj pomeni, ne glede na to, ali greš čez zlomljen most ali čez dimenzijsko razpoko.
  • Globoka emocionalna povezava z liki, posebej z BB, ki je zdaj skoraj samostojen lik.

Slabosti:

  • Igra ni namenjena vsem. Njen ritem je umirjen in včasih skoraj meditativno enoličen, zato bodo tisti, ki si želijo nenehne akcije in hitrih dogajanj, verjetno ostali razočarani.
  • Zgodba je še bolj abstraktna kot prej. Če nisi pozoren, hitro izgubiš nit – igra ne pomaga z dodatnimi opombami ali razlagami.
  • Vmesne sekvence lahko prekinjajo ritem igre, čeprav so vrhunsko režirane.

Zaključek

Death Stranding 2: On the Beach je enigmatična, včasih frustrirajoča, a hkrati globoko očarljiva izkušnja. Ne igra se z varnim dizajnom in ne poskuša biti všečna. Igra je umetniški izraz v obliki AAA videoigre. Če ti je bil prvi del všeč, te nadaljevanje ne bo razočaralo. Nasprotno, premaknilo te bo še globlje v Kojimino razdrobljeno, metafizično pokrajino. Če pa si v prvem delu že obupal nad počasnostjo in čudaškostjo, te drugi del verjetno ne bo prepričal. V vsakem primeru je On the Beach eden najpogumnejših projektov te generacije – in ravno zato si zasluži posebno mesto na lestvici nepozabnih iger.

Žal mi celotne igre ni uspelo še preigrati in je možno, da se bo ocena tekom igranja še spremenila ampak, če predvidevam prihodnost igre s tem, kar sem do sedaj občutil in videl, verjamem, da je ocena bolj kot ne zabetonirana.

9/10
Total Score
Amazing

Total
0
Shares
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Previous Post

DLC Stellar Blade GODDESS OF VICTORY: NIKKE – recenzija za PlayStation 5

Next Post

Rune Factory: Guardians of Azuma – recenzija za Nintendo Switch

Related Posts