Nintendo Switch je v zadnjih letih postal dom številnim indie draguljem in ekskluzivam, ki znajo presenetiti tudi najbolj zahtevne igralce. Mednje se zdaj skuša uvrstiti tudi Star Overdrive. Igra je izšla 10. aprila 2025 za Nintendo Switch. Je nova akcijsko-pustolovska igra, ki namesto ustaljenih receptov streže z mešanico retro estetike, nelinearne raziskovalnosti in futurističnega boja. Vprašanje je le: ali ta kombinacija res deluje?
Na prvi pogled Star Overdrive deluje kot ena tistih iger, ki te takoj prevzamejo s svojo vizualno identiteto – čudoviti, izvenzemeljski svetovi, mistična atmosfera in obljuba o futuristični avanturi, polni akcije in raziskovanja. Igra za Nintendo Switch poskuša združiti raziskovanje odprtega sveta, trike na hoverboardu, bojevanje z nenavadnim instrumentom (keytar) in metroidvanioidno odklepanje novih sposobnosti. Na papirju zveni kot recept za uspeh, vendar pa končna izkušnja ni tako izpolnjujoča, kot bi si želeli.
Zgodba in svet
V igri stopimo v vlogo protagonista po imenu Bios, ki po prestreženem skrivnostnem SOS signalu pristane na opuščenem planetu Cebete. Bios je v iskanju svoje pogrešane partnerice Nous, a njegovo potovanje ni samo osebno, temveč tudi spoznavno – odkriva preteklost planeta, lastne skrite moči ter resnico o tem, kaj se je dejansko zgodilo.
Žal pa se zgodba hitro izkaže za precej površinsko. Bios je kot lik precej prazen – brez karizme ali emocionalne globine, zaradi česar je težko sočustvovati z njegovim iskanjem. Dialogi so redki in ne posebej navdihujoči, zgodbeni trenutki pa pogosto izginejo v senci igranja.
Mehanika in način igranja
Jedro igranja v Star Overdrive temelji na raziskovanju, trikovskem gibanju in bojevanju. Tukaj nastopi eden največjih adutov igre – hoverboard. Potovanje s hoverboardom po različnih biotopih planeta Cebete je pogosto najboljši del igre. Skozi igro nadgrajujemo svojo desko z novimi sposobnostmi, kot so lebdenje nad nevarnimi površinami, dodatni pospeški, boljši nadzor in celo hitrejše vrtenje za trike v zraku.
Hoverboard omogoča izjemno svobodo gibanja – igralec se lahko z veliko hitrostjo požene čez sipine, se odbije od ramp, preleti prepade in izvaja vratolomne trike, ki so povezani tudi z obnavljanjem moči v boju. Kljub nekoliko okorni kameri, ki včasih ne sledi dinamičnemu gibanju dovolj tekoče, je občutek hitrosti in nadzora na deski eden najboljših delov igre.
Poleg vožnje igra vključuje tudi keytar bojevanje, ki pa na žalost ne dosega enake ravni zabave. Bios lahko z uporabo te futuristične “kitare s tipkami” sproži napade na sovražnike ali manipulira z okolico, vendar so ti napadi šibki, pogosto ponavljajoči in brez pravega občutka moči. Večina spopadov je preprosto neprijetna, saj sovražniki nimajo posebne umetne inteligence ali raznolikosti, kar vodi v ponavljanje in nezanimivost.
Metroidvania pristop in nadgradnje
Kot v klasičnih Metroidvania igrah, tudi v Star Overdrive sčasoma odklenemo nove sposobnosti, ki nam omogočajo dostop do prej nedosegljivih območij. Med temi so moč premikanja težkih objektov, skakajoča platforma in laserski žarek za reševanje okoljskih ugank. Te sposobnosti igra poveže s trakom energije, ki se porablja z uporabo in se polni z bojevanjem ali izvajanjem trikov.
To povezanost med triki, bojem in raziskovanjem bi lahko razumeli kot inovativno, vendar pa hitro postane očitno, da je večina ugank preprosta, dvorane s sovražniki pa postajajo zoprne bolj kot zanimive. Stopnje – ki delujejo kot neke vrste “ječe” – so pogosto vizualno privlačne, vendar oblikovno nezanimive in se ne morejo kosati z navdihi, kot je The Legend of Zelda: Breath of the Wild.
Vizualna podoba in tehnična izvedba
Vizualno je igra resnično čudovita. Od psihedeličnih sipin, do neonsko osvetljenih ruševin in lebdečih otokov – vsak biome je umetniško dovršen. Tudi animacije, svetlobni efekti in zasnova UI so čudoviti. Na Switchu igra teče gladko, brez večjih tehničnih težav, kar je vsekakor vredno pohvale.
Tudi glasbena podlaga je zanimiva, z mešanico ambientalnih tonov in synth-pop riffov, ki lepo podpirajo futuristično vzdušje. Žal pa zvočni učinki, zlasti v boju, nimajo dovolj udarca, kar še dodatno oslabi občutek akcije.
Prednosti in slabosti
Kot vsaka igra ima tudi Star Overdrive za Nintendo Switch nekaj prednosti in nekaj slabosti.
Prednosti
- Hoverboard gibanje je tekoče, hitro in zabavno, z možnostjo nadgradnje.
- Vizualna prezentacija je odlična – svet igre je barvit, unikaten in domiseln.
- Nekateri šefi so vizualno in mehanično zanimivi.
- Tehnično gladka izvedba na Nintendo Switchu.
Slabosti
- Bojevanje s keytarjem je šibko, ponavljajoče in nezadovoljivo.
- Pomanjkanje globine pri likih in zgodbi – Bios je brez osebnosti.
- Repetitivnost v zasnovi nalog in ječ.
- Slabo izkoriščen potencial metroidvania sistema in ugank.
- Kamera včasih otežuje hitro gibanje in trik kombinacije.
Zaključek
Star Overdrive je igra, ki očara s svojo vizualno identiteto in ponuja obetaven način premikanja z hoverboardom, ki bi si zaslužil svojo igro. Vendar pa trpi zaradi šibkega bojevanja, prazne zgodbe in ponavljajoče se strukture igranja. Ko se začetna očaranost nad estetiko poleže, ostane izkušnja, ki je na žalost bolj prazna kot planet Cebete sam. Ljubitelji stiliziranih svetov bodo morda uživali, tisti, ki pa iščejo globino in zanimivo igranje, bodo razočarani.
