Pocket Bravery je 2D borilna igra, ki jo je naredil brazilski indie studio Statera Studio, izdala pa jo je založba PQube, ki je znana po tem, da podpira manjše, a vizualno zanimive igre.
Pocket Bravery je prvotno izšla 31. avgusta 2023 za osebne računalnike in je hitro pritegnila pozornost ljubiteljev borilnih iger. V ospredju je predvsem zaradi svoje unikatne retro estetike, poglobljenih bojevnih mehanik in zanimivega enojnega igralnega načina. Kljub temu da je bila sprva omejena le na PC platformo, so razvijalci že takrat napovedali prihod igre na konzole.
Zdaj je Pocket Bravery 10. aprila 2025 izšla tudi za PlayStation 4, PlayStation 5, Nintendo Switch, Xbox One in Xbox Series X/S. Ta širitev na vse glavne konzole pomeni, da je igra končno dostopna širšemu občinstvu, kar bo zagotovo lahko pozitivno vplivalo tudi na trenutno precej neaktivno spletno skupnost.
Igralci na konzolah smo tako dobili priložnost, da izkusimo barvit retro svet Pocket Bravery . Ta prihod na konzole je odlična priložnost za novo življenje igre – še posebej, če razvijalcem uspe pritegniti več igralcev in s tem oživiti večigralski del, ki je bil do zdaj ena največjih šibkih točk igre.
Prvi vtis na PS5
Ko sem prvič zagnala Pocket Bravery na PlayStation 5, sem bila nekoliko skeptična. Še ena 2D borilna igra s pixel art stilom? Ampak že po nekaj minutah igranja mi je postalo jasno, da to ni le še ena v vrsti. Igra ima svojo identiteto, značaj in neko prav posebno energijo, ki te hitro posrka vase.
Občutek je bil skoraj nostalgičen – kot bi skočila nazaj v arkadne dvorane 90-ih, le da z občutno bolj tekočo in izpiljeno prezentacijo. Barvna paleta je živahna, animacije gladke, liki pa unikatni in karizmatični. PS5 poskrbi, da vse skupaj deluje brezhibno – ni zatikanja, ni dolgih nalagalnih časov, samo čisti, tekoči boj.
Zgodba
Zgodbeni način je presenetljivo dobro narejen. Glavni lik Nuno ima zanimivo ozadje – bivši član teroristične skupine, ki se skuša odkupiti za preteklost. Nič revolucionarnega, a ravno prav za borilno igro. Pripoved je postavljena skozi statične prizore in dialoge, kar sicer ni najbolj dinamično, a služi svojemu namenu – da daš kontekst bojem in motivacijo, da greš naprej.
Plus točke dobiva tudi zaradi tega, ker te skozi zgodbo nežno vodi v mehanike igre. Če nisi izkušen v borilnih igrah, je to idealen uvod.
Igranje in mehanike
Za igro, ki na prvi pogled deluje preprosto, je Pocket Bravery presenetljivo globoka. Vsak lik ima svoj nabor posebnih potez in finte, ki zahtevajo nekaj vaje. Sistem Ichor, ki doda posebno energijo za močne napade, lepo razširi možnosti v boju in daje dodaten strateški sloj.
Kombinacije udarcev so tekoče in odzivne, kontrole pa so na PS5 res intuitivne. Če igraš z DualSense kontrolerjem, imaš tudi fin občutek udarcev, čeprav igra ne izkorišča vseh naprednih funkcij, ki jih ponuja kontroler.
Načini igre
Če igraš rad sam, boš tu našel kar nekaj vsebine. Arkadni način, preživetje, preizkus kombinacij, Combo Factory… veliko možnosti, da se izboljšuješ, treniraš in eksperimentiraš z liki.
Na voljo je celo bolj nenavaden način Hot Pursuit, kjer se izogneš oviram v letu – zvenelo mi je čudno, ampak je bil kar zabaven odmik od klasičnega boja.
Primerjava z drugimi borilnimi igrami
Ko sem primerjala Pocket Bravery z drugimi borilnimi igrami mi je hitro postalojasno, da gre za povsem svojstven naslov, ki si drzne ubrati nekoliko drugačno pot. Medtem ko veliki naslovi, kot sta Street Fighter 6 in Mortal Kombat 11, stavijo na bombastične vizualne učinke, profesionalno e-športno sceno in ogromno spletno skupnost, se Pocket Bravery zavestno umakne od teh trendov in se raje osredotoči na retro estetiko, solo igranje in dostopnost.
Grafično igra izstopa s čudovitim pixel art stilom, ki je barvit, živahen in poln značaja. Medtem ko Mortal Kombat in Street Fighter ciljata na realističen ali visokopoliran 3D videz, Pocket Bravery črpa navdih iz 90-ih, a s sodobno gladkimi animacijami, zaradi česar deluje nostalgično, a nikakor zastarelo.
Borilni sistem je presenetljivo dodelan – ni tako tehnično zahteven kot v Skullgirls, vendar ponuja dovolj globine, da bo zadovoljen tudi igralec, ki rad vlaga čas v obvladovanje likov.
Online
Na žalost pa spletni način enostavno ne deluje. Na PS5 sem večkrat poskusila najti naključnega nasprotnika in vedno ostala brez para. Brez organizirane skupnosti si skoraj brez možnosti za online dvoboje. To je velik minus, še posebej za igro, ki bi lahko cvetela v kompetitivnem okolju.
Prednosti in slabosti
Tako kot vsaka igra ima tudi Pocket Bravery nekaj prednosti in slabosti. Pa si jih oglejmo.
Prednosti:
- Pixel art grafika je izjemno dodelana, barvita in animacije so tekoče ter prijetne za oko.
- Borilni sistem je presenetljivo globok, z dobrim občutkom za udarce in jasno definiranimi potezami za vsak lik.
- Zgodba z elementi shonen animeja ponuja preprost, a učinkovit kontekst za igranje, kar je redkost v borilnih igrah.
- Poleg zgodbe so na voljo arkadni način, preživetje, Combo Factory in drugi načini, ki nudijo veliko vsebine za enega igralca.
- Vsak lik ima svoj značaj, poteze in taktike, kar spodbuja eksperimentiranje.
- Dodatni sistem “Ichor” – dodaja globino v boju in omogoča strateške odločitve glede napadov.
Slabosti:
- Iskanje naključnih nasprotnikov je skoraj nemogoče brez uporabe zunanjih platform, kot je Discord.
- Boji proti več nasprotnikom ali zadnjim šefom so lahko pretežki in neuravnoteženi.
- Statike z besedilom delujejo zastarelo in bi jih lahko popestrili z več dinamike.
- Nekateri stranski načini niso najbolj dodelani – na primer “Hot Pursuit” deluje bolj kot eksperiment kot prava igralna izkušnja.
- Ni popolnega izkoristka PS5 funkcij – DualSense kontroler ni izkoriščen v celoti – brez haptičnega feedbacka ali adaptivnih sprožilcev.
Zaključek
Pocket Bravery me je res prijetno presenetila. Je tehnično dodelana, lepo animirana in ponuja dovolj globine, da te drži nekaj časa. Če si ljubitelj retro borilnih iger ali preprosto iščeš nekaj drugačnega, kar ne zahteva neskončnih spletnih dvobojev, ti jo res priporočam.
Je pa res – če si nekdo, ki živi za online rangirane boje in merjenje moči s tujci po svetu, te zna razočarati. A če ceniš dober singleplayer, barvito estetiko in old-school šarm, potem je tole čista zmaga.
