Potem, ko ste se zgodaj zbudili v hotelski sobi v Twin Mirror, s srajco, ki je prekrita s krvjo, in spomine na dogodke prejšnje noči, zavite v meglo. Čeprav spletk na začetku ne primanjkuje, Twin Mirror pušča malo prostora, da bi razkril vse like v okolici majhnega mesta ali uvedel kakršno koli usmeritev v njegovo skrivnost.
Igrate Sama Higgsa, raziskovalnega novinarja, ki se po dveletni odsotnosti, ko je v tragični prometni nesreči ubil njegovega prijatelja Nicka, vrne v zahodno virginijsko mesto Basswood. Meščani takoj začutijo sovražnost do vas, ko mnogi krivdo za lokalno gospodarstvo Basswooda pripisujejo članku, ki ga je Sam napisal v razkrivanju senčnih standardov lokalne premogovniške industrije. To napetost še okrepi Samovo krhko duševno stanje, ki ga pooseblja namišljeni dvojček, ki mu služi kot angel ali hudič na rami in ga tako ali drugače usmerja na kritičnih stičiščih, ki v značilni obliki tvorijo razvejano šesturno zgodbo Twin Mirrorja.
Vse večje trenje med Samom in njegovo halucinirano drugo polovico se mi je zdelo veliko bolj zanimivo kot katera koli druga interakcija med liki v Twin Mirror. Toliko nosilnih zasedb je naslikanih v najširših potezah in le majhen del izmed njih ima priložnost, da jih spoznate. V igri sami tudi slej ko prej pridete do spoznanja, da vaše odločitve nimajo direktnega vpliva na okolico.
PREVIDNOST PRED ZADEVAMI
Če govorimo o razbitih iluzijah, se bo Sam včasih umaknil iz resničnosti v svojo “palačo uma”, sanjsko kraljestvo, kjer se lesketajoči kristalni drobci razporedijo v drobce Samovega spomina. Sprva se ti odseki zdijo varno zavetje, toda ko se Samov strah in dvom v času preiskave povečuje, se kmalu spremenijo v nočne more in temačne kotičke.
Samova miselna palača se lahko uporablja tudi kot orodje ob peščici priložnosti, ki jih potrebujete za rekonstrukcijo zaporedja dogodkov na kraju zločina. Na mestu Nickove prometne nesreče lahko na primer prilagodite nabor spremenljivk, na primer, ali je bil Nick pijan ali trezen in ali je zavil, da bi pogrešal žival ali podrto drevo, nato pa opazujete, kako se igra vsaka permutacija . Čeprav je vedno mogoče najti različne sklepe, je le eden od njih tisti pravilen, ki bo nadaljeval zgodbo, kar pomeni, da te prireditve na kraju zločina ne pomenijo samo sklepanja, saj samovoljno zamenjajo posamezne sestavne dele, dokler ne izberete ene, ki je edina pravilna.
Čeprav sem bil razočaran nad pomanjkanjem kakršnega koli resničnega odbitka, sem vsaj čutil nekaj spodbude med temi rekonstrukcijskimi zaporedji, ker so dejansko res zanimiva. Tega pa ne moremo trditi za zbiranje dokazov v Twin Mirrorju, ki večinoma pomeni premeščanje okoli določene lokacije, lovljenje slikovnih pik za vse pozive belega gumba, ki kažejo na interaktivnost. Čeprav obstaja nekaj izjem, ki zahtevajo vsaj pol trenutka premišljevanja – na primer brskanje po pisarni za kombinacijo do sefa – te preiskave večinoma vključujejo le klikanje na vse, na kar naletite, medtem ko Sam mrmra opažanja z duhovitostjo ali pa najstiniškim “ah not again”.
PAC-MAN VROČINA
Verjetno edino večje presenečenje, ki sem ga odkril v Twin Mirror, je očitno spoštovanje do Pac-Mana. Klasični arkadni pelet-chomper iz 80-ih je v odpiralnem času kamor koli pogledate. V Samovi miselni palači je arkadni stroj Pac-Man, na dragocenih fotografijah je arkadni stroj Pac-Man, tam je lik Pac-Mana, ki ga na stenah lokalne časopisne pisarne poustvarijo zapiski, v lokalnem lokalu je popolnoma igralni arkadni stroj Pac-Man. Torej Pac-man everywhere.
Nenavadno je, da obstajajo tudi jasne vzporednice med Pac-Manom in Samom. Sam preživi veliko časa, ko se potepa v vse smeri in išče bele pike, podobno kot Pac-Man. Sam je odvisen od tablet, ki mu pomagajo, da se sooči z duhovi svoje preteklosti, podobno kot Pac-Man. Če Sam poskuša zapustiti meje območja preiskave, se takoj vrne na isto območje, podobno kot Pac-Man. In če se vam zdi, da s to analogijo dosežem preveč, razmislite o naslednjem: Samov prijatelj Nick naravnost pove Samu, da je “zelo podoben Pac-Manu”.
Očitno je bil Twin Mirror prvotno zasnovan kot tridelna epizodna serija, preden so bili takšni načrti ukinjeni v prid izdelavi ene samostojne zgodbe, toda tisto, kar je pravzaprav tukaj, je na koncu videti kot sezona televizije, ki iz tretje epizode skoči naravnost v finale sezone. Preprosto ne omogoča dovolj časa, da bi vzpostavil kakršen koli zagon zgodbe, dovolj razvil osebnosti likov ali ustvaril dovolj napetosti..
Twin Mirror je frustrirajoče neenakomerna pustolovščina; zdi se, da se počasi odvija VENDAR se prehitro konča, ima široko zasedbo likov, vendar jim ne daje dovolj globine, in vam predstavlja zločine, ki jih je treba preiskati, ne da bi vam dovolili veliko vloge pri njihovem reševanju.
Med Samom in njegovim dvojnikom je dogodki so cool trenutki, odseki miselne palače pa vsaj spreminjajo tempo, toda splošna pripoved ne doseže toliko postopnega vzpona do presenetljivega vrhunca kot dejansko čas ki ga porabimo v igri da do njih pridemo. Zunaj ekscentričnega vpliva Pac-Mana je bilo največje presenečenje Twin Mirrorja to, da mi je pustil tako malo razmisleka. Vredno igranja ? Kljub vsem svojim napakam – Ja.
