Stranger of Paradise: Final Fantasy Origin odgovarja na vprašanje, kako bi lahko izgledal svet prvega Final Fantasy, ki je izšel leta 1987, če bi jo preoblikovali s sodobnim akcijskim borbenim slogom ter grafiko leta 2022. Njegova zapletena zgodba in enodimenzionalni NPC se ne izplačajo do zadnjih ur, a svoboda, ki je na voljo v njenem zahtevnem boju in obsežni prilagoditvi likov, se dosledno nagrajuje od začetka do – in po – koncu zgodbe same. Ta igra je ljubezensko pismo izvornemu materialu prvemu delu, polno referenc in poklonov zgodovini serije, ki se zdi zasnovana tako, da ljubiteljem katerega koli Final Fantasyija ponudi nekaj v čem bodo lahko igralci uživali
Tako kot oddaja Lost in druge zgodbe, ki se vrtijo okoli neke velike skrivnosti, me je zaradi zapleta Stranger of Paradise potisnil v vode teoriziranje in ustvarjanja določenih lastnih slik kam bo zgodba šla do samih zadnjih trenutkov, ko se vse razkrije na način, ki vse združi kar je tisti trenutek dokaj neverjetno za videti. Vendar, kjer je serija Lost uporabila nepozabne like in prelomne trenutke za nadaljevanje zgodbe pred velikimi razkritji, Stranger of Paradise zgreši svojo igralsko zasedbo in se namesto tega se zanaša samo na svojo trdno akcijsko igro z velikimi orožji, ki ponuja le nejasne in pogosto nerazločljive namige kaj se dogaja trenutno v svetu. Njegovo pomanjkanje pravega razvoja karakterja, ter soljudi z katerimi se pogovarjaš v svetu, ko ponavljajo svojo potrebo, da najdejo in ubijejo entiteto, znano kot Chaos, ki grozi obstoju sveta, pomeni, da ne bom izgovarjal njihovih imen z enakim navdušenjem kot vsem znana imena Final Fantasy VII, kot sta Cloud in Yuna – ali da se jih bom sploh spomnil čez mesec dni.
In čeprav so me zgodnje ure zgodbe slabo pritegnile (še posebej, ker so glavni lik Jack in njegova začetna spremljevalca Ash in Jed razkrivali različne stopnje amnezije in nenehno namigovali, da vse kar vidijo je deja vu, kamor koli smo šli), se je obrnilo. da je to učinkovita ideja za specifično zgodbo, ki jo je igra želela povedati na dolgi rok predvsem, ko je na koncu vse sovpadlo vase. Med igranjem sem si vzel čas za raziskovanje in iskanje zbirateljskih predmetov, kar mi je omogočilo, da povežem nejasne povezave v pripovedi, ki vam jo prikazuje glavna zgodba, in zgodbo o tem, kaj se v resnici dogaja na svetu. Nekateri od najdenih so zapolnili manjše vrzeli, kot sta izvor in pomen temnih kristalov, ki so združili našo začetno skupino ljudi, drugi pa so pomagali razložiti pomen naslovnega tujca ter raja, iz katerega prihaja. Vendar jih je enostavno zgrešiti in spregledati, konec igre in predvsem večja razkritja kristalov pa mi morda ne bi tako močno odmevala, če ne bi imel njihovega pomembnega konteksta.
Čeprav to ni neposredna predelava originalne Final Fantasy, je temeljito preoblikovala številne njene lokacije. Glavno mesto Cornelia je tam, kjer se je začela ta prva pustolovščina; in kraji, kot sta Chaos Shrine in Cavern of Earth temnica, jim je ekipa Koei Tecmo vdahnila novo življenje, za katero se zdi, da je našla navdih na podobnih področjih iz drugih iger Final Fantasy. Združuje se v tovarnah, ki spominjajo na Mako Reactorje iz igre Final Fantasy 7 Remake, piratski zaliv, napolnjen s Sahaginom (kot ječa Sastasha v Final Fantasy 14), in celo nekaj, kar močno spominja na mehaniko spreminjajočega se vremena Sunleth Waterscape iz Final Fantasy 13. Obstaja veliko drugih odličnih lokacij, ki vam jih ne bom pokvaril, saj je to poslastica in uganka za oboževalce, da odkrijejo, katera igra je navdihnila vsako od stopenj v Stranger of Paradise. Dejstvo, da ima skoraj vsaka scena edinstven videz, je naredilo raziskovanje osvežujoče in zanimivo, v ozadju pa so novi glasbeni aranžmaji iz drugih iger FF, ki bodo zagotovo pritegnila ušesa dolgoletnih oboževalcev.
Grafično pa tudi način kakovosti HDR na PlayStation 5 ni uspel narediti Stranger of Paradise večino časa videti bolje od normalnega povprečja kar se tiče grafične podobe. Nekateri izrezki so videti odlično in sem takoj naredil posnetek zaslona vendar je teh bilo malo. Igra je videti v redu, s spodobnimi modeli likov in teksturami, ki spominjajo na Final Fantasy 13, vendar nikoli dovolj dobera, da bi si želel, da bi igra sama imela fotografski način. Potem ko sem svoje prvo igranje zaključil v načinu Kakovosti – pri katerem v celotni kampanji ni bilo opaznega padca pod 30 FPS, sem preklopil na način Performance in se nisem nikoli ozrl nazaj niti za sekundo. Skok do 60 FPS močno olajša izmikanje in pariranje mojemu slogu igranja, nekatere bolj bleščeče kombinirane sposobnosti pa so bile še boljše ker je fluidnost same borbe potekala dosti hitreje.
Stranger of Paradise ponuja pet težavnostnih načinov: casual, story, action, hard, in Chaos (ki se odklene po prvem igranju). Težja je igra boljši so predmeti, ki jih dobimo zato je bilo moje prvo preigravanje na hard. Do konca igre sem potreboval nekaj manj kot 30 ur, kar je vključevalo opravljanje številnih stranskih misij, za katere sem menil, da so bistvenega pomena za izboljšanje moje opreme, odklepanje delovnih vlog za zaveznike, ponavljanje misij v sodelovanju z največ tremi igralci, ter tona upravljanja inventarja, nenehnega nadgrajevanja/prilagajanja obremenitve moje skupine in prav nič manj umiranja kar je bilo pogosto – še posebej pri preizkušanju različnih gradenj likov in večrazrednih kombinacij v borbah s šefi, da bi ugotovil njihovo primernost. Kot pravijo različna gradnja za različnega glavnega zlikovca.
Kljub številnim očitnim vplivom Souls žangre v svojem slogu boja pa je Stranger of Paradise pravzaprav precej prizanesljiv, ko pride do smrti: obdržite vse izkušnje, materiale, oklep, orožje in celo dodatne napitke, ki ste jih morda našli – in hitri časi nalaganja na PS5 vas skoraj takoj vrnejo v akcijo. Vendar pa ni čisto brez posledic – morate teči mimo ali se boriti skozin vrste sovražnikov, ki ste jih že premagali – začasno zmanjšate svoj največji MP, okoli katerega je osredotočena skoraj vsaka bojna sposobnost. Uroki, kot sta Cure and Fire, sposobnosti poveljevanja, kot sta Lancet in Lightbringer, in celo razredne kombinirane sposobnosti, kot sta Dragoon’s Jump in Warriors War Cry, zahtevajo za delovanje MP, zato je nujno treba čim prej obnoviti vseh šest odsekov vaše MP zaloge. (Omejevanje števila razpoložljivih segmentov mane je iz prvotne igre Final Fantasy, kjer ste imeli omejeno število urokov, ki ste jih lahko naredili in začarali, preden ste morali počivati v gostilni ali uporabiti predmet v koči/hiši, da obnovite svoj MP.)
Skupno je 28 klas, od katerih ima vsaka svoja drevesa spretnosti, tako da je veliko prostora za eksperimentiranje in iskanje kombinacij, ki se dobro ujemajo z vami ter vas zabavajo in opredeljujejo vaš slog igranja. Svojemu liku lahko opremite kateri koli dve klasi (in po eno za vsakega od svojih spremljevalcev, ki jih posredno nadzirate), in čeprav imate lahko v določenem trenutku samo eno aktivno, dejstvo, da lahko med njima preklapljate z stiskom enega samega gumba vam omogoča kreativno in sinergijsko razširitev kombinacij. Klase lahko mešate in prepletate, kot želite, na primer združevanje dveh magov s steklenimi topovi, da povečate svoj intelekt in naredite uroke močnejše in ter z njimi onesposobite sovražnike ter napolnite njihov Break merilnik, ali pa združite Berserkerja in Bojevnika, da lahko uporabite veščino regeneracije HP Warrior’s War Cry, da izravnate Berserkerjevo nezmožnost uporabe zdravilnih napitkov, hkrati pa ohranite svoj status Berserka, kar poveča vaše ofenzivne in obrambne moči za omejen čas. Druga možnost je, da tanka, kot sta Paladin in Knight, združite za povečanje HP in vzdržljivosti, da zmanjšate vpliv dohodne škode na vaš merilnik Break in z tem posledično mitigirate dosti več škode in odločite v kakšno smer bo šel boj.
Boj in prilagajanje v igri sta močna, toda sistem upravljanja inventarja in zalog v Stranger of Paradise je na šibkejši strani stvari. Dobra novica je, da lahko svoj meni elementov razvrstite po svoji volji in jih organizirate po opravilih, statistiki, ugodnostih in vsem, kar kos opreme vsebuje. Težava se pojavi, ko greste v meni Oprema, ki nima možnosti filtra in preprosto razvršča glede na nove elemente, raven, afiniteto, obrambo in vrsto opreme. To se na papirju ne sliši grozno, toda ko imate 500 kosov opreme in iščete točno tisto, ki ima najvišji bonus za vaši dve opremljeni klasi, na koncu porabite veliko časa za pregled menija, namesto za premagovanje sovražnikov, ki dajo tisto sladko sladko opremo.
Obstaja bližnjica, ki pomaga hitro pripraviti opremo, vendar ni najbolj učinkovita. Če se dotaknete sledilne ploščice na specifičnem liku, jih bo avtomatsko opremilo z vso najvišjo razpoložljivo opremo, ki jo njihov razred trenutno lahko uporablja, vendar pogosto ne bo koristilo njihovi specifično izbrani klasi, ki jo igrate. Na primer, lahko dobite opremo za Maga, ker je točkovno najvišje vendar pa igrate tanka in v tem primeru, boste za sovražnike zgolj spužva, ki čaka da se jo uniči z enim samim udarcem. Meni tudi omejuje vašo zmožnost pošiljanja opreme v vašo skladišče, kar zaklene učinkovito upravljanje zalog v inventarju. Če se vaša torba napolni, ste prisiljeni presejati svoj inventar, da zavržete najmanj vredne kose – kar sicer daje občutek nostalgije vendar je časopotratno, še posebej v co-op igri, kjer ne želite, da bi vi morali čakati koga ali da bi kdo moral čakati vas.
