Bolj ko igram serijo The Dark Pictures Anthology razvijalcev Supermassive Games bolj poznan mi postaja format ter kopito po katerem izdelujejo te svoje “epizodične igre”. Torej cela Antologija sestoji zaenkrat iz treh delov in sicer Man of Medan, Little Hope ter House of Ashes. In vsaka izmed teh iger je delno zgrajena na sci-fi misterioznosti vendar pa je delno tudi vzeta iz bajk, mitov ter legend, ki so se dejansko dogajale in so del našega sveta.
House of Ashes nas postavi v Bližnji Vzhod in sicer na področje sedanjega Iraka. Vladavina Huiseina se je zaključila in sicer satelitski posnetki so odkriti določene čudne vzorce, za katere so prepričani, da so biološko orožje, ki ga je pretekli režim skrival pred UN. Oh, neumni smrtniki kakšno zmotno mišljenje ste imeli. Kot vsaka igra iz Dark Pictures se začne z Curatorjem – ki nam med vrstami pove – da izid naše igre je popolnoma odvisen od naših odločitev, ki bodo ali ne bodo prinesle določenih zaključkov. Kar nam v prvi vrsti da vedeti, da ima igra izredno možnost ponovnega preigravanja. Vsak izmed karakterjev ima svoje močne lastnosti kot tudi svoje šibkosti. In kjer se šibkosti in močne lastnosti bolje pokažejo kot takrat ko si napolnjen z grozo in obkoljen z smrtjo? Ow, death. In kar je še bolje je to, da lahko igramo
- Sami skozi celotno igro ter imamo popolno kontrolo nad tem kako se celotna zgodba odvija.
- Da igramo do 5 ljudi skupaj v obliki Movie Night – kjer se joystick podaja in vsak dela odločitve svojega karakterja.
- Ali pa da igramo z drugimi preko spleta.
Mi osebno priporočamo igranje z skupino ljudi, kajti takrat pride igra do pravega čara. Vsaka odločitev vsakega posameznika šteje. In ker ni možno predvideti, kaj se skriva za vogalom, kaj bodo prinesle odločitve, ki jih bodo vaši soigralci naredili – je adrenalin vedno na vrhu predvsem ker ni nujno, da je vaša lastna smrt vaša krivda. Kot v prejšnjih delih dobimo tu in tam dvoumne namige Curatorja in pa ko odkrijemo kakšne slikice, ki nam pokažejo možnost kakšnega dogodka če pride do določene odločitve. Ogromno je prepuščeno interpretaciji besed in slik. Vglavnem igra uspe vključiti igrivost horrorja in pozornost, kot da bi gledali film na Netflixu in mislim, da je to nekaj kar je do sedaj prvič da je triologija uspela narediti.
Vendar, da lahko pridejo dogodki v letu 2003 v manifestacijo moremo vedeti kar se je zgodilo pred našim štetjem. In sicer (2231 pr.n.št.) Akadski Balathu ( general, ki ga pokaže čisto na začetku ) namerava kot krvno žrtev ubiti Gutiana Kuruma ( ujetnika ) , vendar ga ustavi stražar, ki pravi, da kralj zahteva njegovo prisotnost. V prestolni sobi Naram-Sin (takratni vladar) pravi, da so potrebne krvne žrtve za zmago v bitki proti Gutijcem, začenši z Gutianko. Potem ko jo ubije, je Balathu poslan v boj kajti Gutijci so že začeli z napadom. Hkrati Kurumu (ujetnik) uspe pobegniti iz kletke tako, da ubije stražarja. Začne se mrk in s tem bitka Akadcev in Gutovcev, ki vodi v prebujanje nečesa zloveščega pod zemljo. Balathu in Kurum se ponovno srečata in skleneta zavezništvo ter skupaj poskušata pobegniti skozi katakombe. Vendar pa tam naletijo tudi na bitja, ki si jih niti v nočni mori nista upala predstavljati…. In to zlo se je skozi čas izgubilo v bajke, mite in legende ter veličasten tempel ki je služil kot ječa tem bitjem sta požrla prah in zemlja. Dokler niso mi prišli na območje kjer nismo imeli kaj iskati in prebudili nekar kar nebi smelo biti zbujeno…
Pri nas je od vseh treh delov – ta igra vrhunec od vrhuncev in se že prav veselimo 4tega dela, ki ga boste spoznali ko preigrate igro.
Igro lahko kupite pri balix.si
